From cf1a0b2b3ead197fd678db8693989e88ec42c527 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: sijanec Date: Tue, 3 Nov 2020 14:31:22 +0100 Subject: dodal poravnano --- slo/spis/1/dokumentj.txt | 73 ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 1 file changed, 73 insertions(+) create mode 100644 slo/spis/1/dokumentj.txt diff --git a/slo/spis/1/dokumentj.txt b/slo/spis/1/dokumentj.txt new file mode 100644 index 0000000..0d06347 --- /dev/null +++ b/slo/spis/1/dokumentj.txt @@ -0,0 +1,73 @@ +Utrujen tujec v tujem svetu biti --- slovenščina 2: prvi spis +============================================================= + +# Navodilo: + +Upoštevaj tri romantična besedila in pojasni, kateri so glavni vzroki za odtujenost "romantične duše" +od družbe, katera so njena bistvena spoznanja. Kako se kaže njegova odtujenost? Je katera od +odtujenosti lastna tudi današnjemu svetu? + +Poznavanje obravnavanih književnih besedil, poglobljenost pri predstavljanju teme in književnih oseb, +izvirnost in bogastvo besedišča: + +Sposobnost, primerjava, aktualizacija, osebni odziv: + +Zgradba (členitev, uvod, jedro, zaključek), jezik (pravopisna pravilnost), slog (jasnost, živost, +primernost, jedrnatost): + +# Esej + +Človeško mišljenje je navkljub mnogim psihološkim raziskavam dokaj nepoznano. Že dolgo časa se poraja +vprašanja o socializaciji, vključevanju ljudi v družbo in povezanosti narave in ljudi. Nekaterim +socialni stik ne prinaša težav, nekateri pa se človeške družbe dobesedno sramujejo in raje posvetijo +svoje življenje naravi in sebi. Kaj torej razlikuje osebe v globoki povezavi s svojim naravnim okoljem +od oseb z močno socialno razgledanostjo? Prav tem prvim so se posvetili pisatelji romantičnega obdobja, +kot so Byron, Lermontov, Goethe in mnogi drugi. + +Goethe je svojo prepoznavnost v nemški romantiki in na sploh nemški književnosti dosegel po izdaji +romana Trpljenje mladega Wertherja. V njem na pravzaprav predstavlja sebe, mladega izobraženega +modreca, ki je po nesrečni poti zataval v globoko bolezen življenja. Werther, sprva sicer navdušen nad +življenjem, se poda na pot za iskanje službe in družbe. V Wahlheimu pa se njegovo življenje obrne na +glavo, ko ga zlomljeno srce sprevrže v totalno nasprotje. Človeškega nagona se skuša otepsti, za kar pa +obstaja le ena pot, samomor. Že v drugi knjigi se s svojim mnenjem sprijazni in po nekaj mesecih +bolezni se ubije. S tem sam sebi dokaže, da ni človek nič kaj boljši od živali in da ga njegova čustva +in nagon lahko pahnejo v globoko brezno. + +Grofič Harold se prav tako lahko enači z Wertherjevim razumom. Kot je Werther v vasici, v kateri je +skušal pozabiti na Lottino podobo spoznal zavidljivost, egoizem in pomanjkanje plemenitosti ljudi, je +tudi Harold svoje ure raje prebil ob morju in v naravi, z gorami obdan in utesnjen od človeštva. Seveda +Harold ni bil utesnjen, ravno nasprotno, le takrat je odkril svojo notranjo modrost in užil življenje. +Zanj je bila utesnjenost prebivanje časa z ljudmi, ki mu ne namenijo trenutka, ki niso pripravljeni +sočloveku pomagati in ki se obnašajo skrajno previdno do vsake osebe, ki jo srečajo. Harold je svoj čas +prebil radosten in ponosen, da se počuti tujec družbe, do katere ni imel nobenega spoštovanja. + +Spet tretji lik, ki ponazarja spreobrat v življenju, je Jevgenij Onjegin. Usoda mu obrne hrbet. Ženske +ga pri njegovem luksuznem življenju motijo in Tatjana je tista, ki svoja čustva tako prevesi nanj, da +ga začne nagovarjati povsem drugače. A Jevgenij je brezčustven. Za razliko od prej imenovanih +romantičnih likov je Jevganij trdosrčen in egoističen. A ko končno opazi poleg sebe tudi druge ljudi, +je seveda že prepozno. Življenje je zapravil s svojimi bogatimi koncerti in zabavami in to je spoznal +tudi sam, vendar prepozno. + +Lermontov Pečorin je primera Jevgenija in Wertherja. Sam se označi za samouničujočo osebnost in zaradi +melanholičnega življenja se prepusti toku, kar pa ga stane njegovih bližnjih. Tega se začne zavedati po +boju z Grušnitskijem, dokončno pa mu razum in čustva uniči Bela. + +Tudi v današnjem času se nekateri dnevno spopadajo z antiheroizmom in byronizmom. Predvsem se to kaže v +razočaranju zaradi prevelikega pričakovanja. Še posebej v času, ko so informacije tako na dlani, se +človek hitro znajde v situaciji, ko že vnaprej ve, kaj se mu bo zgodilo. Ker dobivamo predvsem +pozitivne in razveseljujoče informacije, se velikokrat zgodi, da želimo tudi sebe spraviti na nivo +najboljših v vseh mogočih lastnostih. To seveda ni mogoče in veliko neuspelih poizkusov doseganja +visokih standardov lahko vodi v žalost, razočaranost in strah pred ponovnimi poizkusi česarkoli. Včasih +lahko pozabimo tudi na stvari, pri katerih smo med boljšimi, podobno, kot se je zgodilo Wertherju. Na +žalost je tudi v 21. stoletju samomor pogosta tema diskusije. + +Spet smo pri človeškem mišljenju, črni škatlici, ki jo je moč spreminjati zgolj na dolgi rok, vendar +kljub temu spodleže pritiskom okolice in izrazi svetobolje. Menim, da je utrujen tujec v tujem svetu +ta, ki se pusti manipulirati, ali pa ta, ki zaradi poraza preneha poizkušati. Z medsebojnim in +simbiotskim razmišljanjem bi lahko preprečili turobna življenja drugih; tega se zaveda slehernik. Zakaj +pogojnik? Kljub temu, da za lepše življenje sočloveka ni potrebnega veliko truda, bodo nekateri s +svojim pasivnim ustrahovanjem vztrajali in trpinčili ljudi, vse to za nekaj centov prihodka in nekaj +več klikov po njihovi spletni strani. + +-- Anton Luka Šijanec, 2. a + torek, 3. november 2020 -- cgit v1.2.3