6 files changed, 210 insertions, 18 deletions

diff --git a/.gitignore b/.gitignore
index 04b9811..34e8fae 100644
--- a/.gitignore
+++ b/.gitignore
@@ -1,16 +1,13 @@
-a.out
 *.pdf
-
-dokument.aux
-dokument.auxlock
-dokument.bcf
-dokument.log
-dokument.nav
-dokument.out
-dokument.pdf
-dokument.run.xml
-dokument.snm
-dokument.synctex.gz
-dokument.toc
-stderr.log
-stdout.log
+*.aux
+*.auxlock
+*.bcf
+*.log
+*.nav
+*.out
+*.run.xml
+*.snm
+*.synctex.gz
+*.toc
+*.bbl
+*.blg
diff --git a/Makefile b/Makefile
index b75bf65..8bf8275 100644
--- a/Makefile
+++ b/Makefile
@@ -1,13 +1,18 @@
-dirs := $(subst " . "," ",$(subst /Makefile,,$(shell find -name Makefile)))
+dirs := $(subst  . , ,$(subst /Makefile,,$(shell find -name Makefile)))
 pdfs := $(subst .md,.pdf,$(shell find -name *.md))
+texs := $(subst .tex,.pdf,$(shell find -name dokument.tex))
 .PHONY: clean default
-default: $(dirs) $(pdfs)
+default: $(dirs) $(pdfs) $(texs)
 $(dirs):
 	$(MAKE) -C $@
 %.pdf: %.md
 	pandoc -V geometry:margin=1cm $< -o $@
+%.pdf: %.tex
+	@echo za tole rabiš moje magične skripte
+	cd $(subst dokument.pdf,,$@) && ~/projects/doc/f5ff.sh dokument && biber dokument && ~/projects/doc/f5ff.sh dokument
 clean:
+	@echo cleaning $(dirs)
 	for dir in $(dirs); do \
 		$(MAKE) -C $$dir clean; \
 	done
-	rm -rf $(pdfs)
+	rm -rf $(pdfs) $(texs)
diff --git a/fiz/matura/klanec.tex b/fiz/matura/klanec.tex
new file mode 100644
index 0000000..fef48b0
--- /dev/null
+++ b/fiz/matura/klanec.tex
@@ -0,0 +1,73 @@
+% do-vimlatex-onwrite
+\documentclass[]{article}
+\usepackage[utf8]{inputenc}
+\usepackage{siunitx}
+\usepackage[slovene]{babel}
+\usepackage[inline]{enumitem}
+\usepackage[a4paper, total={7in, 10in}]{geometry}
+\usepackage{hologo}
+\usepackage[hidelinks,unicode]{hyperref}
+\usepackage{datetime}
+\usepackage{tkz-euclide}
+\sisetup{output-decimal-marker = {,}, quotient-mode=fraction, per-mode=fraction} % per-mode=symbol
+\settimeformat{hhmmsstime}
+\newcommand{\razhroscevanje}{1}
+\makeatletter
+\newcommand{\xslalph}[1]{\expandafter\@xslalph\csname c@#1\endcsname}
+\newcommand{\@xslalph}[1]{%
+	\ifcase#1\or a\or b\or c\or \v{c}\or d\or e\or f\or g\or h\or i%
+	\or j\or k\or l\or m\or n\or o\or p\or r\or s\or \v{s}%
+	\or t\or u\or v\or z\or \v{z}
+	\else\@ctrerr\fi%
+}
+\AddEnumerateCounter{\xslalph}{\@xslalph}{m}
+\makeatother
+\title{Naloga: Sile na klancu in lepenje}
+\author{Anton Luka Šijanec, 3. a}
+\begin{document}
+\maketitle
+\begin{abstract}
+Rešitev ponedeljkove naloge pri maturitetni fiziki.
+\end{abstract}
+\tableofcontents
+\section{Naloga}
+\begin{center}
+\begin{tikzpicture}
+	\tkzDefPoint(0,0){A}	\tkzDefPoint(1,0){B}	\tkzDefPoint(25:3){C}
+	\tkzInterLC(C,A)(C,A)	\tkzGetPoints{D}{D2}	\tkzInterLC(A,C)(D,C)	\tkzGetPoints{E2}{E}
+	\tkzInterCC(E,C)(C,E)	\tkzGetPoints{F2}{F}	\tkzInterCC(A,D)(D,A)	\tkzGetPoints{G}{G2}
+	\tkzDefMidPoint(C,G)	\tkzGetPoint{H}		\tkzDefMidPoint(D,F)	\tkzGetPoint{I}
+	\tkzDefMidPoint(C,I)	\tkzGetPoint{J}		\tkzDefShiftPointCoord[J](-90:4){K}
+	\tkzDefLine[parallel=through K](A,C)		\tkzGetPoint{L}
+	\tkzDefMidPoint(C,D)	\tkzGetPoint{M}		\tkzInterLL(J,M)(K,L)	\tkzGetPoint{N}
+	\tkzDefMidPoint(C,H)	\tkzGetPoint{O}		\tkzDefLine[parallel=through K](C,O)
+	\tkzGetPoint{P}		\tkzInterLL(P,K)(O,J)	\tkzGetPoint{R}
+	\tkzDefMidPoint(J,K)	\tkzGetPoint{S}
+	\tkzDrawLine[add = 5 and 6](A,B)		\tkzDrawLine[add = 0 and 0](A,E)
+	\tkzDrawLine[dotted](K,N)			\tkzDrawLine[dotted](R,K)
+	\tkzMarkRightAngles(R,J,N C,M,N)
+	\tkzDrawPolygon[fill=red!30, opacity=.3](C,D,I,H)
+	\tkzFillAngle[fill=green!30, opacity=.3, size=3](B,A,C)	\tkzLabelAngle[pos=2](B,A,C){$\alpha$}
+	\tkzDrawSegments[->](J,K)			\tkzLabelLine[left, pos=.69](J,K){$\vec{F_g}$}
+	\tkzDrawSegments[->](J,N)			\tkzLabelLine[above right](J,N){$\vec{F_s}$}
+	\tkzDrawSegments[->](J,R)			\tkzLabelLine[above](J,R){$\vec{F_d}$}
+	\tkzDrawPoint[shape=cross out, color=red, size=12](S)
+\if\razhroscevanje1
+	%\tkzDrawPoints(A,B,C,D,E,F,G,H,I,J,K,L,M,N,O,P,R,S)
+	%\tkzLabelPoints(A,B,C,D,E,F,G,H,I,J,K,L,M,N,O,P,R,S)
+\fi
+\end{tikzpicture}
+\end{center}
+\section{Rešitev}
+\section{Zaključek}
+\hologo{LaTeX} izvorna koda dokumenta je objavljena na \url{https://git.sijanec.eu/sijanec/sola-gimb-3}. Za izdelavo dokumenta je potreben \texttt{TeXLive 2020}.
+\if\razhroscevanje1
+\vfill
+\section*{Razhroščevalne informacije}
+Te informacije so generirane, ker je omogočeno razhroščevanje. Pred objavo dokumenta izklopite razhroščevanje. To naredite tako, da nastavite ukaz \texttt{razhroščevanje} na 0 v začetku dokumenta.
+
+Konec generiranje dokumenta \today\ ob \currenttime.
+
+Dokument se je generiral R0qK1KR2 \SI{}{\second}. % aaasecgeninsaaa
+\fi
+\end{document}
diff --git a/mat/predstavitev/dokument.bib b/mat/predstavitev/dokument.bib
new file mode 100644
index 0000000..e69de29
--- /dev/null
+++ b/mat/predstavitev/dokument.bib
diff --git a/slo/saloma.pdf b/slo/saloma.pdf
index 5747687..ab0f37f 100644
--- a/slo/saloma.pdf
+++ b/slo/saloma.pdf
diff --git a/zgo/zvezek.md b/zgo/zvezek.md
new file mode 100644
index 0000000..4f5d530
--- /dev/null
+++ b/zgo/zvezek.md
@@ -0,0 +1,117 @@
+Absolutizem
+===========
+
+* v fevdalizmu so trije stanovi: cerkveno (140.000), posvetno (400.000) plemstvo in tretji stan (meščani, podložniki, kmeti) (25.000.000)
+* ludvik XIV: absolutizem (popolna oblast ene osebe-vse tri veje) in merkantilizem (prosti trg z visokimi davki). "država, to sem jaz", "sončni kralj" zaradi gradnje palače v Versallu
+* utemeljitelj merkantilizma je Jean Baptiste Colmere
+* Peter Veliki po vzoru ludvika XIV evropizira zaostalo Rusijo - zgradi St. Petersburg, kaznuje kmete za neobrite brade
+* v Prusiji absolutizem temelji na vojaški prisili
+* cerkev in država vladata skupaj
+* razsvetljeni absolutizem: fiziokratizem in reforme, kmet ustvarja novo vrednost, zadnji poskus ohranitve fevdalizma, habsburški imperij
+* meščanska revolucija: odprava absolutizma in fevdalizma
+* kriza fevdalnega sistema: cerkev in država potrebujeta vedno več denarja, izkoriščata podložnike, dušenje kmečkih uporov
+
+Razsvetljenstvo
+===============
+
+* kraljestvo in čas razuma, kritika absolutizma, duhovno gibanje 18. stoletja, ki je zavzelo velik del evrope, začelo se je v angliji, vrhunec pa doživelo v franciji
+* proti sholastiki: če prideta vera in razum navzkriž, zmaga vera
+* preporod vere, tehnologije, znanosti, filozofije, napredka
+* temelji na filozofiji Descartesa in Spinoze
+* svoboda izražanja, kritika religije, progresivnost, prednost človekovega življenja
+* francoski razsvetljenski misleci: 1789: začetek francoske revolucije
+	- Voltaire: zgodovinar, pesnik, pipsatelj, kritik religije, oče moderne zgodovine, "čas izreče sodbo in stvari postavi na svoje mesto".
+	- d'Alembert: matematik, fizik, naravoslovec
+	- Diderot: z d'Alembertom naredita prepovedano, a dobro prodajano "enciklopedijo znanosti, umetnosti in obrti" (1751-1772). za objavo je dal pol svoje knjižnice katarini veliki.
+	- Rousseau: filozof, pisatelj, skladatelj, "Družbena pogodba" 1762, ljudstvo je najvišji suveren oblasti, država je pogodba med državljani. posameznik se odreče egoizmu v dobrobit skupnosti, država dela v naše dobro, imamo pravico do revolucije. Russeau je pozival k uporu in revoluciji. vsled suverenosti so nastale ZDA.
+	- montesquieu: odvetnik, politični filozof, 1748 "Duh zakona": ločitev vej oblasti, poziva k revoluciji, že dve združeni veji lahko vodita v tiranijo
+* še razsvetljenstva: rimskonemško cesarstvo (filozof Kant, matematik Leibniz), anglija (filozof in liberalec Locke), Newton (utemeljitelj naravoslovne znanosti), amerika (Thomas Jefferson, Benjamin Franklin)
+* deizem (priznavajo boga a zanikajo njegovo vplivanje na svet), ateizem, kritika trgovine s sužnji, znanstvena metoda, deklaracija o neodvisnosti
+* reforme kmetijstva, ureditev temelji na fiziokratizmu
+
+Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA
+==========================================
+
+* sprva imajo kolonije francija, anglija, španija in nizozemska
+* prva angleška kolonija je Virginija, do srede 18. stoletja še 12
+* vojna za nova ozemlja
+* razmere v evropi se poznajo v kolonijah
+* sedemletna vojmna ANG:FR, ANG zmaga, pomagajo jim kolonisti, FR je oslabljena
+	- trgovsko dobrim kolonijam anglija naprti stroške vojne: omejevanje gospodarstva in življenja
+	- vedno večja obdavčitev blaga iz evrope
+	- kolonije v angleškem parlamentu nimajo predstavnikov
+	- postonski pokol 1770: ANG ubijejo 5 kolonistov na ulici
+	- bojkot kolonistov proti davku na čaj: bostonska čajanka 1773
+		+ maskirani kolonisti 45 ton pripeljanega čaja zmečejo v morje, kralj ANG odgovori z vojnimi ladjami
+* trije kongresi:
+	- 1774 1. celinski kongres: kolonisti se pritožijo kralju, ta se zanje ne zmeni.
+	- 1775 2. celinski kongres: kolonisti prekinejo stike in zahtevajo odcepitev, George Washington vodi njihovo celinsko vojsko
+	- 1776 3. celinski kongres: predstavniki 13. kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti 4. 7. v Filadelfiji. vojna je.
+		+ **Thomas Jefferson**, Benjamin Franklin, Livingston, Sherman
+		+ francozi, španci in nizozemci pomagajo kolonistom v vojni, ki traja od 1775
+		+ vojna se konča 1781, 1783 se podpiše Versallska mirovna pogodba, francozi in nizozemci jih podpirajo - kip svobode
+* federativna razsvetljenska republika: 1787 je sprejeta ustava, tri veje oblasti: predsednik-izvršilna, sodišče z vetom-sodna, kongres-zakonodajna
+* slabosti: črnsko suženjstvo, samo bogati beli moški imajo volilno pravico, ubijanje indijancev
+* prvi predsednik je George Washington
+
+Francoska Revolucija (1789-1794)
+================================
+
+* z ustavo 1791 kralju dajo pravico odložilnega veta in ukinejo osnove revolucije
+* volilna pravica je odvisna od premoženja, visoko meščanstvo poskrbi zase
+* kralj ludvik XVI kljub temu, da je poskušal pobegniti, dobi veliko pravicm lastnina se ščiti
+* ustava je sprejeta - žirondinci-visoki meščani so na oblasti
+* svoboda, bratstvo in enakost so osnove revolucije
+* evropska plemiška koalicija izda pilniško izjavo: evropski monarhi podprejo FR kralja Ludvika XVI, dobi izvršilno pravico, podlaga za začetek vojne, saj fevdalna evropa skuša zrušiti revolucijo
+* 20. 4. 1792 FR napove 1. koalicijsko vojno avstrijskemu cesarstvu (do 1797)
+* 1. faza revolucije: sprejetje ustave
+* 2. faza:
+	- 1. koalicijska vojna (Clunyjska izjava),
+	- pilniška pogodba (prusija, rusija in piemont se pridružijo avstriji)
+	- večina v franciji vojno podpira, sledi množična mobilizacija
+	- upor najnižjih - sankilotov: zasedejo kraljevo palačo, ga preselijo v zapor
+	- sklic NARODNEGA KONVENTA, kazalo je slabo, vendar: bitka pri Valmiju je prva zmaga francije:
+	- 20. 9. 1792 zmaga prostovoljcev proti poklicni avstrijski vojski
+	- narodni konvent 21. odpravi kraljevino, 22. ustanovijo 1. francosko republiko, novi revolucionarni koledar, volilno pravico za vse, gilijotino kot humano usmrtitev namesto obešanja
+	- 21. 1. 1793 kralja usmrtijo, oktobra 1793 pa še Marijo Antonijeto, hčerko Marije Terezije
+* Jakobinska republika: razumni ateisti
+	- spomladi 1793 se krepi koalicija proti FR.
+	- jakobinci so drobni meščani iz samostana Sv. Jakob, na čelu z Dantonom, Robespierrom in Maratom
+	- prevzamejo oblast, ustanovijo odbor za občo blaginjo, sprejmejo novo ustavo junija 1793
+	- nikoli ni konec vojne, nikoli ustava ne začne veljati
+	- proti žirondincem so, ki so pobili 100 jakobincev iz konventa
+	- marata ubije podtaknjena ženska, ogroženi jakobinci pa začnejo s terorjem
+	- dantona robespierre obtoži izdaje in ga ubije, ostane sam, julija ga ubijejo
+	- danton je predlagal konsenz z žirondinci
+	- zgubili so zaupanje kmetov, ko so jim pobirali pridelek, češ da bo po vojni boljše
+	- po smrti Robespierra julija 1794 in padcu Jakobincev na oblast pride visoko meščanstvo.
+
+Napoleon Bonaparte
+==================
+
+* visoki meščani ga rabijo, da vzpostavi mir in jim zavzame ozemlje
+* po revoluciji ni več pomembna plemiška kri
+* med revolucijo so plemiči pobegnili iz pariza
+* sprva je bil simpatičen jakobincem, s 24 leti postane general
+* 1794: termidorjanski preobrat julija, ko je konec z robespierrom
+* 1795: zaduši nemir ljudstva in ustvari direktorijat: 5 direktorijev in napreduje v poveljnika francoske armade
+* do 1797 je FR v vojni z AT, spomladi 1797 se odpravi v Berlin in v Campo Formidu podpiše mirovno pogodbo
+* Bonaparte in Francija bi rada obračunala z Anglijo
+* na prvem pohodu na Egipt je poražen in mu uničijo ladjevje
+* sestava protifrancoske koalicije: ANG, RU, AT, Turčija, Portugalska, Švedska
+* 2. koalicijska vojna: 1798-1802: odprava v Rim in neuspečno onemogočanje Anglije
+* 
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+