From c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: =?UTF-8?q?Anton=20Luka=20=C5=A0ijanec?= Date: Mon, 1 Nov 2021 22:48:37 +0100 Subject: =?UTF-8?q?=C5=A0EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE=20GEO?= MIME-Version: 1.0 Content-Type: text/plain; charset=UTF-8 Content-Transfer-Encoding: 8bit --- geo/aeu.md | 140 +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 1 file changed, 140 insertions(+) (limited to 'geo') diff --git a/geo/aeu.md b/geo/aeu.md index 6458f32..7efd5e8 100644 --- a/geo/aeu.md +++ b/geo/aeu.md @@ -1,6 +1,146 @@ Avstralija in EU ================ +Neavtorski zapiski +------------------ + +### Avstralija + +* star in uravnan predkambrijski ščit, prekrit z mlajšimi sedimentnimi kamninami +* kaledonska in hercinska orogeneza: veliko razvodno gorovje, Tasmanija +* bogata z rudnim bogastvom, veliki koralni greben (2600 km, v okoljski nevarnosti) +* 3 gradbene enote: + - veliko razvodno gorovje: strma privetrna pobočja, kratke vodnate reke, manj strma zavetrena pobočja + - Srednjeavstralsko nižavje: velike kotline, največji reki Murray in Darling (namakanje, hidroenergija), večina rek občasnih, Eyrovo jezero + - Avstralski ščit: dvignjeni puščavski ravniki in osamela hribovja (Z polovica celine), sušno podnebje, Uluru (318 m visok skalni monolit iz rdečega peščenjaka) +* arteška voda: med 2 neprepustnima plastema - veliki arteški bazen - za napajanje živine in ljudi - filtrirana zaradi soli, pod pritiskom +* Subarteška voda: ni pod pritiskom in jo je treba črpati +* dejavniki za **podnebje** + - nizka geografska širina: subtropski pas + - hladilni morski tokovi le na jugovzhodu + - sever celine ima poleti vlažni monsun + - jugozahod celine ima pozimi ciklon južne polarne fronte + - reliefna pregrada velikega razvodnega gorovja, v katero trčijo pasati +* podnebni tipi in rastlinski pasovi + - sever: tropski pas, jug: subtropski pas + - savana na severu, tropski deževni gozd na severovzhodu + - večina celine: tropsko polsuho - trava, puščave: scrub + - skrajni jugozahod: sredozemsko - mediteransko rastje + - vzhodna obala: subtropsko vlažno (~ podnebje/~ gozd - evkalipt) + - jugovzhod in Tasmanija: oceansko - gorsko, travnato, gozdnato +* aborigini, avstralski staroselci, so prišli pred 40000 leti iz Azije +* 1788 so kaznjenci Evropejci prišli kolonizirat +* svetovna gospodarska kriza in 2. S. V.: ni priseljevanja +* druga polovica devetnajstega st.: priseljenci iz ZDA - zlata mrzlica, Kitajci, Neevropejci +* politika bele Avstralije: konec 1966/1973, dovoli preseljevanje samo iz Evrope, ne pa Kitajcev +* asimilacijo kasneje zamenjajo z integracijo, politiko multikulturnega razvoja +* poselitev + - 90% mestnega prebivalstva + - gosta poselitev ob vzhodni in zahodni obali: Brisbane, Sydney, Melbourne, Adelaide, Perth - zgoščeno kmetijstvo, mlečna, mesna industrija + - poljedelsko-pašniško območje (notranji pas): kmetijstvo - izvoz (pšenica, ovčereja), deželska mesta, samotne farme + - outback: redka poselitev, Aborigini, 3% vsega prebivalstva, ekstenzivna pašna živinoreja ob arteških vodnjakih +* kmetijstvo + - ekstenzivna ovčereja: polsuho na vzhodu in zahodu + - ekstenzivna govedoreja: savana na severu in severovzhodu + - pas tržnega žitnega poljedelstva: polmesec na jugovzhodu + - specializirano vrtnarstvo: riž, južno sadje ob reki Murray + - mediteransko kmetijstvo: vinogradništvo ob obalah + - pridelava sladkornega trsta: vlažna, topla obala severovzhoda + - mlečna živinoreja: zaledne mest + +### Evropa + +* večino v zmerno toplem pasu, južno v subtropskem, severno v subpolarnem +* meja z Azijo: gorovje Ural, reka Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azotsko in Črno morje, ožini Bospor in Dardanele +* blokovska delitev po drugi svetovni vojni: kapitalistični zahod, socialistični vzhod +* razčlenjen kontinent + - polotoki (skandinavski, iberski, apeninski, balkanski), otočja (Islandija, britansko, Korzika, Sardinija), stranska morja in zalivi (baltsko, severno, jadransko, črno), morske ožine (Dardanele, Bospor, gibraltarska vrata, dorska vrata) + - tipi obal: + + fjordski (potopljene ledeniške doline) na norveškem, v Islandiji, na škotskem + + riaški (potopljena rečna dolina) na irskem, v Španiji + + dalmatinski v Dalmaciji + + estuartski/lijakasti (ustja rečnih dolin) na zahodu Evrope: Temza v Londonu, Hamburg + + lagunski (v plitvih morjih) na jugu obale Baltika + + deltasti tip na Donavi v Romuniji in v Franciji +* površje + - najstarejši predkambrijski del: baltski ščit, ruska plošča + - paleoevropa: kaledonska gorstva: skandinavsko, britansko otočje + - mezoevropa: hercinska grudasta gorstva, sredogorja, sredina in zahod evrope + - neoevropa: mladonagubana gorstva iz alpidske orogeneze: Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo, ugreznjene kotline in nižine - Panonska kotlina, Padska nižina + - vulkanizem na Islandiji in v Južni Evropi + - pleistocenska poledenitev je močno preoblikovala površje + - vzhodnoevropsko nižavje je največje, nemško-poljsko nižavje + - evropska populacijska os je na petdesetem vzporedniku + - rjavi premog in lignit najdemo ob sedimentnih kamninah, nafto in zemeljski plin v plitvih/robnih morjih (severno morje recimo), črni premog pa v kaledonskih in hercinskih sredogorjih +* podnebni dejavniki + - vremenotvorna središča: islandski minimum (cikloni, sevedne padavine), azorski maksimum (anticiklon, poleti vroče in suho), sibirski maksimum (anticiklon, pozimi mrzlo, lepo vreme) + - geografska širina: 35.-sedemdeseti vzporednik + - severnoatlantski tok (Z in S obale - topel tok) + - razporeditev kopnega in morja + - relief: orografska ovire (Alpe, skandinavsko gorstvo) + - podnebni tipi: + + subtropski pas: sredozemsko - mediternsko, makija, zimzeleni gozdovi + + zahodna evropa ob atlantiku: oceansko - listnati gozd + + vzhod: kontinentalno vlažno - mešani gozd + + jugovzhod: kontinentalno polsuho - stepa, polpuščava + + skandinavija in sever Rusije: zmernohladno - tajga, iglasti gozd + + subpolarni pas: tundrsko - rundrsko + + gorata območja: gorsko +* vodovje + - vzhod: Volga, Ural, Dneper, Dnester + - sredina: Laba, Odra, Visla, Donava + - zahod: Temza, Ren (evropska plovna pot), Loara, Rena + - jug: Tajo, Pad, Tibera, Vardar + - hidroenergetika + - ledeniški nastanek: ženevsko jezero, bodensko +* družbeni procesi: + - indoevropski jeziki: slovanski, germanski, romanski, keltski, baltski (litovski, latvijski jezik), grščina, albanščina + - neindoevropski jeziki: ugrofinski (madžarščina, finščina, estonščina, laponščina), turščina, baskovščina + - manjšine: asimilacija/avtonomistična in separatistična gibanja + - verska sestava: krščanstvo (katoličani, pravoslavci, protestanti na severu), islam, judje, budizem, hinduizem + - selitve: + 1. val: 1950-1973 - nekvalificirana delovna sila iz juga v Nemčijo, Francijo, V. B., Belgijo, Nizozemsko + 2. val: 1973-1985 - ženske in otroci v dopolnjevanje družin + 3. val: od 1985 - južna evropa, irska, finska: azilati in begunci, priseljenci, premožni. 2015: evropska begunska kriza + - razporeditev prebivalstva: + + največja zgostitev: evropska populacijska os od anglije od ukrajine + + zgostitve: padska in panonska nižina, obale J evrope (litoralizacija) + + osrednja/centralna in robna/periferna območja + + gospodarska moč v modri banani (ang, benelux, nemčija, švica, italija) + + industrija v sončnem pasu: španija, francija, italija +* kmetijstvo: pomen upadel, več poljedelstva kot živinoreje-f,i,š,n,r + - 1962: skupna kmetijska politika se financira iz proračuna EU in podpira kmete +* energija: obnovljivi viri, jedrska energija, nafta, plin +* promet: najgosteje v modri banani - avtoceste + - železnice na zahodu, hitri vlaki + - turistični tokovi proti sredozemlju in Alpam + +### evropska unija + +* 1951: evropska skupnost za premog in jeklo - Belgija in Nizozemska +* 1957: evropska gospodarska skupnost - povezuje gospodarstvo, odpira trgovinske ovire, carine. Štiri svobode: prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala +* 1992: Maastrichtska pogodba: medvladno sodelovanje, obramba, pravosodje, notranje zadeve - prvič nastane evropska unija +* 2002: evro +* razpad blokovske delitve: CEFTA: čakalnica za EU za posocialistične države +* 2004: +10; 2007: Romunija, Bolgarija; 2013: Hrvaška +* EU: multinacionalna, medvladna in nadvladna demokratična organizacija +* evropski svet: najvišji organ, 4 letna srečanja, predsednik in voditelji članic +* evropska komisija: zastopa interese EU, področni evropski komisarji +* evropski parlament: zastopa interese državljanov, predsednik in poslanci držav, vsaka država ga gostuje na pol leta, demokratični nadzor vseh institucij v EU +* svet EU: zastopa interese članic, ministri držav, glede na vsebino +* sodišče EU, evropska centralna banka (stabilizira evro), evropsko računsko sodišče (nadzira porabo sredstev znotraj EU) +* regionalna politika za slabše razvite, strukturni in kohezijski skladi +* finančna delniška in gospodarska kriza: + - 2007 v ZDA pok nepremičninskega balona vodi v globalno krizo 08 + - stagnacija in upda industrije + - najbolj prizadeto obrobje EU; Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper + - boleči varčevalni ukrepi: nadzorna trojka: Evropska komisija, ECB, mednarodni denarni sklad + - 201: preobrat in konec recesije +* vzpon skepticizma: + - dve *hitrosti* - 2 razvojna modela: center EU izvaža, vzhod in jug se zadolžujeta + - bogati center z Nemčijo na čelu + - brexit, kriza zaupanja: finančna, politična in moralna + Standardna testna vprašanja --------------------------- -- cgit v1.2.3