summaryrefslogblamecommitdiffstats
path: root/slo/domace_naloge/3/dokument-poravnano.txt
blob: 7bc7bc331cff65db5088fb04570da1486133c470 (plain) (tree)












































                                                                              
                                                     


































                                                                               
                                                                


















                                                                             









                                                                                  











                                                                              
 
                              
                   









                                                                                 
Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja
===================================================

Trpljenje mladega Wertherja (naslov izvirnika v nemščini: Die Leiden des 
jungen Werthers) je ohlapno-avtobiografski roman Johanna Wolfganga 
Goethejevega. Izšel je leta 1774, Goethe pa ga je napisal v petih tednih 
intenzivnega pisanja. Leta 1787 je objavil revizijo romana oziroma 
izboljšano različico. Goethe se je kmalu po izdaji uvrstil med najboljše 
nemške pisatelje in zaznamuje obdobje romantike na nemškem.

# Krajši povzetek vsebine

Večina romana, ki opisuje neuslišano ljubezen, je predstavljena v obliki 
pisem Wertherja, mladega umetnika občutljivega in strastnega temperamenta, 
svojemu prijatelju Wilhelmu. Pisma opišejo podrobno življenje Wertherja v 
izmišljeni vasici Wahlheim in se poglobijo globoko v Wertherjevo 
razmišljanje in čustva, predvsem ljubezenska. Werther tam spozna prelepo in 
pametno dekle Charlotte, najstarejše izmed nedavno osiromašenih bratov in 
sestra. Werther se nemudoma zaljubi v Lotte, čeprav že vnaprej ve, da je 
zaročena. Njen zaročenec je namreč ljubeč Albert, ki je prisegel Lottini 
materi na njeni smrtni postelji, da bo Lottino družino preživljal in ji bo 
ostal zvest.

Lotte in Werther se dobro razumeta in se, kljub Wertherjevi bolečini ob 
videvanju njenega zaročenca, pri njej skoraj vsak dan sestaneta. Naenkrat 
pa Wertherju od bolečine, saj ve, da Lotte nikoli ne bo njegova, prekipi in 
brez pozdrava zapusti Wahlheim in se nastani v majhni vasici, polni bogatih 
prepotentnežev. Vsakdo, ki ga sreča, ga ozmerja ali kako drugače nad 
Wertherjem tam izkazuje svojo prevlado. Med peščico ljudi, ki Wertherja ne 
pritiskajo k tlom, je gospodična B..., ki spozna v Wertherju modreca in se 
je z njim pripravljena pogovoriti. Prav dobro se razumeta, vendar Wertherja 
še vedno pesti ljubezen do Lotte.

Oči mu odpre norec, po Albertovih besedah pisar Lottinega očeta, ki je 
zblaznel zaradi podobnega razloga kot Werther; ljubezen zaradi Lottine 
neizmerne lepote. Takrat se zave, da ga čaka ista usoda, če prej ne uporabi 
po njegovih besedah edinega preostalega izhoda iz te bede, samomora.

Tudi tega zaselka kajkmalu ne prenese več; Weimar se mu do konca zameri, ko 
ga nepričakovana druščina pri novem prijatelju odslovi, češ da ni dovolj 
visokega stanu za njih. Werther zato krene nazaj v Wahlheim, kjer ga spet 
odene ljubezenska bol, saj je priča poročeni Lotte. Kljub temu, da se 
Werther Lotte ni nikoli ljubezensko približal, mu ta zavoljo zvestobe do 
moža prepove nadaljne obiske, vse do božičnega večera. Werther vseeno še 
zadnjič prestopi njen prag in ji prebere svoj prevod Ossiana, da se oba 
zlomita, in v solzah jo poljubi ter se odpravi domov.

Še pred prepovedanim poljubom je Werther namigoval, da mora nekdo v tem 
ljubezenskem trikotniku --- Charlotte, Albert ali Werther sam --- umreti. 
Werther ni naklepal umora niti ni o njem resno razmišljal, kljub temu pa je 
na tihem upal na Albertovo smrt, čeprav ne bi zdržal trpljenja nekoga 
drugega. Še večkrat kot na smrt Alberta je pomislil na samomor, ki mu je 
ostal kot edina možnost izhoda. Doma napiše še poslednje besede, poravna 
dolgove in se z Albertovo izposojeno pištolo ustreli v glavo. Lotte je bila 
tista, ki je pištolo tudi predala njegovemu slugi. Tedaj je s tresavo roko 
vedno močneje doumevala Wertherjeve naklepe. Werther je pokopan na v 
poslednjih pismih večkrat omenjenem mestu izven pokopališča. Pogreba se 
Lotte in Albert nista udeležila.

# Predstavitev romantičnega junaka

Werther, glavni junak in glavni pripovedovalec Trpljenja mladega Wertherja, 
je prijazen mladenič, znan po tem, da je oblečen v moder telovnik, ki se ga 
je dotaknila Lotte, rumen frak in škornje. Zaljubi se v Lotte in, ko je 
ovit v bolečino zaradi neuslišane ljubezni, na koncu stori samomor. Werther 
je v veliki meri avtorjeva avtobiografska stvaritev, saj so Wertherjeva 
impresivna izobrazba ter številne njegove izkušnje podobne Goethejevim. 
Tako kot Goethe tudi Werther izvira iz bogate družine in se po diplomi 
naseli v bližnjem mestu, da začne svojo kariero. Preden se zaljubi v Lotte, 
se izkaže kot skrben opazovalec človeškega stanja, dober prijatelj in 
spreten sogovornik. Wertherjevo pripovedovanje je v obliki vrste pisem: na 
splošno svojemu prijatelju Wilhelmu, občasno Lotte in enkrat Albertu. S 
temi pismi prikazuje postopni upad razigrane mladosti in naraščajočo 
turobnost, saj čustvena obsedenost nadomešča racionalnost. V zadnjih 
trenutkih dela Wertherjevo pripoved nadomesti urednikova.

Werther tako kot drugi romantični junaki poveličuje otroško brezskrbnost in 
povzdiguje misel otroške mentalitete nad odraslo. Otrokom pravzaprav 
zavida. Navzven ne kaže svoje težnje po samomoru, vendar samomor 
opredeljuje kot plemenito in pogumno dejanje, vendar tu ne najde velike 
podpore. Sam zagovarja neuslišano ljubezen kot bolezen in smrt oziroma 
samomor zaradi zlomljenega srca enači s smrtjo zaradi vročice.

# Primerjava z drugimi romantičnimi deli

Wertherja lahko primerjamo z byronističnim junakom, saj izraža prvine 
nestrinjanja z družbo in človeškim nagonom. Sicer lahko zgolj 
predpostavljamo, ampak Werther ima nekako slo po naravi. Werther se 
skorajda sramuje ljudstva zaradi socialnih razlik, podobno kot se 
byronistični junak počuti v družbi tujec. Werther bi lahko spadal med 
antijunake, podobno kot Lermontov Pečorin, le v drugačnem smislu. Zanj je 
bil samomor pogumno dejanje in meni, da je s svojim ciljem poplačal oziroma 
opravičil storjena dejanja. Pri tej temi je še veliko nestrinjanja, vendar 
očitno zaznamuje antiheroizem, saj se je po izdaji knjige veliko mladih in 
starih (vendar ne srednje starih) ljudi odločilo za samomor po težavah v 
življenju; prav tako v plavem telovniku, rumenem fraku, škornjih in s 
podobnima pištolama --- nekateri samomorilci so bili še srhljivo blizu 
Goetheju.

# Ugotovitev, ki jo je o delu izrekla literarna avtoriteta 

  Werther invites a political approach, in addition to a psychological one. 
  Not only does it portray a wide spectrum of society, from farmhands to 
  nobility, but several of Werther’s letters contain reflections on the 
  prevailing class system. These societal implications, we have already seen, 
  caused the novel’s earliest critics to consider the book a threat — welcome 
  or not — to the established order. This response continued over the next 
  two centuries, assuming various forms that reflect historical developments, 
  from the rise of liberal nationalism through conservative nationalism to 
  the Cold War clash between socialism and liberal democracy. Over time, the 
  sometimes ...

Vir: Duncan, Bruce. "Political Interpretations." In Goethe's 'Werther' and 
the Critics, 73-105. Rochester, NY; Woodbridge, Suffolk: Boydell & Brewer, 
2005. [citirano 1. novembra 2020]. doi:10.7722/j.ctt81q50.7. [Internet]. 
Dostopno na naslovu: https://ž.ga/werthernc

S to kritiko oziroma mnenjem se po branju obeh knjig strinjam. Seveda, 
Goethe v Wertherjevi zgodbi skozi Wertherjeve oči kritizira družbo 
osemnajstega stoletja, še posebej bogato "nobel" družbo bogatih vplivnežev 
visokega stanu. Goethe svoje mnenje izrazito ubesedi v pismih Wertherja 
Wilhelmu, s tem pa dodatno potrdi, da je delo pravzaprav avtobiografija in 
povzema občutke pisatelja.

-- Anton Luka Šijanec, 2. a  
   1. november 2020

Zaključek
=========

Ta dokument je informativne narave in se lahko še spreminja. Najnovejša 
različica je na voljo v mojem šolskem Git repozitoriju na 
https://github.com/sijanec/sola-gimb-2 v mapi /slo/domace_naloge/3/. 
Povezava za ogled zadnje različice tega dokumenta je 
http://razor.arnes.si/~asija3/files/sola/gimb/2/slo/domace_naloge/3/dokument.txt 
in/ali https://c.ž.ga/sola/gimb/2/slo/domace_naloge/3/dokument.txt.