summaryrefslogtreecommitdiffstats
diff options
context:
space:
mode:
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.c35
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/1.outbin0 -> 19416 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.c36
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/2.outbin0 -> 19768 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.c86
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.in2
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/3.outbin0 -> 20184 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.c75
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.in1
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/4.outbin0 -> 20280 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.c86
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/5.outbin0 -> 20400 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/berime.txt32
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.c35
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.exebin0 -> 347543 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.c36
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.exebin0 -> 348229 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.c86
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.exebin0 -> 350802 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.in2
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.c75
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.exebin0 -> 350463 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.in1
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.c86
-rwxr-xr-xinf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.exebin0 -> 350311 bytes
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/berime.txt32
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.md35
-rw-r--r--inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.pdfbin0 -> 59840 bytes
28 files changed, 741 insertions, 0 deletions
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.c
new file mode 100644
index 0000000..eeaa2cd
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.c
@@ -0,0 +1,35 @@
+#include <stdio.h>
+
+int Izenaceno (char * s) { /* 0 ce ni izenaceno, 1, ce je izenaceno */
+ int c = 0; /* pozicija na nizu */
+ int k = 0; /* razlika med stevilom xov */
+ while (s[c] != '\0') { /* hodimo po nizu O(n) */
+ switch (s[c]) { /* pregledamo znak */
+ case 'x':
+ k++; /* povecamo relativno stevilo xov */
+ break;
+ case 'o':
+ k--; /* zmanjsamo relativno stevilo xov */
+ break;
+ default: /* ni niti o niti x */
+ return 0;
+ }
+ if (c >= 2 /* ce sta vsaj dva znakam, da preprecimo segmentation violation */
+ && s[c] == s[c-1] && s[c] == s[c-2]) /* ce so trije po vrsti enaki */
+ return 0;
+ c++;
+ }
+ if (k != 0) /* ce xov ni enako kot ojev */
+ return 0;
+ return 1;
+}
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0 /* da je lahko podprogram uporabljen kot knjiznica */
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc != 1+1) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s niz\n", argv[0]); /* potrebujemo vhodni niz */
+ return 1; /* napaka */
+ }
+ fprintf(stderr, "zaporedje %s izenaceno\n", Izenaceno(argv[1]) ? "je" : "ni"); /* posredujemo odgovor podprograma */
+ return 0;
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.out b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.out
new file mode 100755
index 0000000..89972c2
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/1.out
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.c
new file mode 100644
index 0000000..1e10fa8
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.c
@@ -0,0 +1,36 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+
+int podprogram (int * t /* tabela s kovanci */, int l /* dolzina tabele */) {
+ int c = 0; /* oznacuje, kje v tabeli trenutno smo */
+ int s = 0; /* sestevek */
+ int a = -2; /* kateri kupcek smo pobrali nazadnje */
+ int i = 0; /* indeks pri iteraciji */
+ while (c < l) { /* za vsak kupcek */
+ if (c-a > 1 && t[c] >= t[c+1]) { /* poberemo le, ce prej nismo pobarli in ce je naslednji manjsi ali enak trenutnemu */
+ for (i = c; i > a + 1; i = i - 2) /* ce je nekaj kupckov vmes med prejsnjim pobranim in tem, so urejeni po velikosti, gremo vzvratno in poberemo vsakega drugega. tukaj se pobere tudi trenutni. */
+ s += t[i];
+ a = c;
+ }
+ c++;
+ }
+ return s; /* vrnemo seštevek */
+}
+
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 2) { /* ni bilo povedanih nobenih kupckov */
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s 1 2 3 4 ...\n", argv[0]);
+ return 1; /* zapremo program */
+ }
+ int * t = malloc(sizeof(int)*argc); /* pripravimo prostor za tabelo s kupcki, en kupcek vec */
+ int i = 1; /* indeks pri iteracijah */
+ for (i = 1; i < argc; i++) /* pretvorimo vhodne kupcke iz nizov v cela stevila */
+ t[i-1] = atoi(argv[i]); /* in jih postavimo v tabelo */
+ t[i-1] = 0; /* potrebujemo en namisljen kupcek vec, ki nima smeti v vrednosti */
+ fprintf(stdout, "sestevek: %d\n", podprogram(t, argc-1)); /* pozenemo podprogram in natisnemo izhodni sestevek */
+ free(t); /* sprostimo spomin, kjer je bila tabela dinamično alocirana */
+ t = NULL; /* zgolj kot dobro prakso vsakic po sproscanju nastavimo pointer na null, da preprecimo double-free napake (free ne naredi nicesar na naslovu 0x00) */
+ return 0; /* z uspesnim statusom zapremo program */
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.out b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.out
new file mode 100755
index 0000000..dfe871a
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/2.out
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.c
new file mode 100644
index 0000000..3856d86
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.c
@@ -0,0 +1,86 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+#include <limits.h> /* ce te knjiznice ni, definiraj INT_MAX */
+#define abs(e) ((e) < (0 - (e)) ? 0 - (e) : (e)) /* da ne potrebujemo matematicne knjiznice - da rocni link matematike -lm ni potreben, definiramo absolutno vrednost stevila v preprocesorju */
+#define pot(iks,ipsilon,x,y) (abs(iks-x)+abs(ipsilon-y)) /* definiramo podano enacbo za pot, zaradi lepe berljivosti kode in zaradi hitrejsega delovanja programa kot preprocesorsko definicijo */
+
+struct koord { /* definiramo strukturo para koordinat, kot je to v navodilu */
+ int x;
+ int y;
+};
+
+struct koord * podprogram (
+ struct koord * ss, /* seznam koordinat stalnih strank */
+ size_t sss, /* stevilo stalnih strank */
+ struct koord * mc, /* seznam koordinat moznih central */
+ size_t mcs /* stevilo moznih central */
+ ) {
+ int i = 0; /* indeks pri iteracijah */
+ int j = 0; /* indeks pri gnezdenih iteracijah 1. globine */
+ int s = 0; /* sestevek poti za trenutno pot */
+ int os = INT_MAX; /* stari sestevek */
+ struct koord * o; /* kazalec na trenutno najboljso centralo */
+ for (i = 0; i < mcs; i++) { /* za vsako mozno centralo */
+ s = 0; /* resetiramo sestevek poti */
+ for (j = 0; j < sss; j++) /* za vsako stalno stranko */
+ s += pot(mc[i].x, mc[i].y, ss[j].x, ss[j].y); /* povecamo sestevek poti */
+ if (s < os) { /* ce smo nasli novo najboljso pot - beri: najkrajso */
+ os = s; /* nastavimo staro pot na trenutno */
+ o = &mc[i]; /* nastavimo kazalec na odgovor na trenutno centralo */
+ }
+ }
+ return o; /* vrnemo kazalec z najbolj primerno centralo */
+}
+
+/* vhodni podatki v standardni vhod - na prvi vrstici so stalne stranke, na drugi pa mozne centrale. koncaj z EOF.
+ * 1,2 1,3 1,4 6,2 8,3 1,6 2,6 1,6
+ * 6,2 7,2 5,2 6,1
+ * */
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ struct koord * k = malloc(sizeof(struct koord)*1); /* inicializiramo spomin */
+ char * b = malloc(sizeof(char)*1); /* za hitrost ves vhod programa najprej shranimo v delovni spomin, inicializiramo odlagalisce za to */
+ size_t d = 0; /* dolzina stalnih strank */
+ size_t z = 0; /* zapisanih bajtov in kasneje dolzina moznih central */
+ char * p; /* kazalec za strtol */
+ struct koord * o; /* odgovor podprograma */
+ char c = fgetc(stdin); /* zacasni znak za branje v spomin iz standardnega vhoda */
+ while (!feof(stdin)) { /* dokler jedro operacijskega sistema ne nastavi zastavice z napako, da je konec vhoda */
+ b = realloc(b, sizeof(char)*(z+2)); /* povecamo spomin. POMEMBNO: tega ne delaj tako, ce gre za pomembno stvar. ce zmanjka delovnega spomina, bo b NULL in starega spomina ne bomo mogli sprostiti, torej bo spominska luknja ali se huje; segmentation violation. ceprav, ce je spomina zmanjkalo, nas bo itak prej ali slej ubil OOM morilec - uff, kaksen spis :=) */
+ b[z++] = c; /* zapisemo znak */
+ c = fgetc(stdin); /* dobimo nov znak, ce smo na koncu bomo potem izsli iz while() */
+ }
+ if (b[z-1] == '\n') /* ce se vnos konca z EOL */
+ z--; /* damo EOL stran */
+ if (b[z-1] == '\r') /* ce je bil to inferioren operacijski sistem, bo EOL CRLF, zato pocistimo se to */
+ z--;
+ b[z] = '\0'; /* z null-terminatorjem koncamo C-niz */
+ z = 0; /* pripravimo z na ponovno uporabo */
+ p = b; /* nastavimo kazalec. ce bi ga na zacetku, ne bi bilo vec okej, ker bi realloc lahko spremenil lokacijo b. s tem sem se pravzaprav relativno dolgo zafrkaval */
+ do { /* delamo malo drugacen while(), tu se bo "condition" preveril na koncu */
+ k = realloc(k, sizeof(struct koord)*(z+d+2)); /* povecamo velikost spomina */
+ k[z+d].x = strtol(p, &p, 10); /* izluscimo naslednje celo stevilo iz niza */
+ p++; /* preskocimo locilo (vejico) */
+ k[z+d].y = strtol(p, &p, 10); /* izluščimo se y koordinato */
+ if (z > 0) /* ce pisemo stalne stranke */
+ z++; /* vecamo njihovo stevilo */
+ else /* ce pa pisemo mozne centrale */
+ d++; /* pa vecamo njihovo stevilo */
+ if (p[0] == '\r') /* spet moramo poskrbeti, da program dela na slabsih operacijskih sistemih - beri: windows */
+ p++; /* preskocimo CR */
+ if (p[0] == '\n') /* ce smo na koncu prve vrstice */
+ z++; /* zacnemo pisati mozne centrale */
+ p++; /* gremo na naslednji znak niza. */
+ } while (p[-1] != '\0'); /* dokler ne pridemo do konca niza */
+ o = podprogram(k,
+ d,
+ &(k[d]), /* lahko bi bilo tudi k+d ampak meni tako izgleda bolj pregledno */
+ z);
+ fprintf(stdout, "postavite centralo na {\"x\": %d, \"y\": %d}\n", o->x, o->y);
+ free(b); /* o sproscanju spomina sem ze pisal */
+ b = NULL; /* in prav tako o moji praksi */
+ free(k);
+ k = NULL;
+ return 0; /* predvidevamo, da bo program vedno delal (; hahaha */
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.in b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.in
new file mode 100644
index 0000000..d25907c
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.in
@@ -0,0 +1,2 @@
+7,5 5,6 4,1 1,2
+7,2 5,3 3,5
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.out b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.out
new file mode 100755
index 0000000..3258fb8
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/3.out
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.c
new file mode 100644
index 0000000..0c09d09
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.c
@@ -0,0 +1,75 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+
+/* tukaj si kar nekaj kode izposodimo iz prejsnje naloge, predvsem za branje iz standardnega vhoda, zato ne bom pisal komentarjev tam, kjer so ze v nalogi 3. */
+
+struct preusm {
+ int s; /* izvorni naslov */
+ int t; /* naslov, na katerega bomo preusmerjeni */
+ int o; /* 1, v kolikor smo ze obiskali to preusmeritev, 0 na zacetku */
+};
+
+int podprogram(
+ struct preusm * p, /* seznam preusmeritev */
+ int n, /* stevilo preusmeritev */
+ int z /* naslov, ki naj ga funkcija obravnava - rekurzija */
+ ) { /* vrne nic, ce se zacikla, vrne koncni naslov, ko se le-ta najde */
+ int i = 0; /* iteracijski decek */
+ for (i = 0; i < n; i++) /* za vsako preusmeritev */
+ if (p[i].s == z) { /* ko najdemo nas naslov */
+ if (p[i].o == 1) /* ups, ocitno se zacikla, na tej preusmeritvi smo ze bili */
+ return 0; /* vrnemo s statusom, ki zaznamuje zaciklanost */
+ p[i].o = 1; /* za v prihodnje zaznamujemo, da smo na tej preusmeritvi ze bili */
+ return podprogram(p, n, p[i].t); /* rekurzivno naprej sledimo preusmeritvam */
+ }
+ return z; /* ocitno tega naslova ni v tabeli preusmeritev, to je koncni naslov */
+}
+
+/* vhodni podatki - seznam preusmeritev
+ * 1,2 1,3 1,4 6,2 8,3 1,6 2,6 1,6
+ * argv[1] - z (zacetni naslov) v desetiskem sistemu
+ *
+ * jaz osebno menim, da n ni potreben in je tu samo zato, da me zavede. zatorej program ne uporablja nja, glede na navodilo pa ga mora sprejeti, zato ga dajte v argv[2], vendar ne bo uporabljen.
+ * */
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 1+1) { /* ce ni podanega zacetnega naslova */
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s z (stevilka) < 4.in (preusmeritve)\n", argv[0]);
+ return 1; /* napaka */
+ }
+ struct preusm * k = malloc(sizeof(struct preusm)*1);
+ char * b = malloc(sizeof(char)*1);
+ size_t d = 0;
+ char * p;
+ char c = fgetc(stdin);
+ int o;
+ int z;
+ while (!feof(stdin)) {
+ b = realloc(b, sizeof(char)*(d+2));
+ b[d++] = c;
+ c = fgetc(stdin);
+ }
+ if (b[d-1] == '\n')
+ d--;
+ if (b[d-1] == '\r')
+ d--;
+ b[d] = '\0';
+ d = 0;
+ p = b;
+ z = atoi(argv[1]); /* pridobimo zacetni naslov */
+ do {
+ k = realloc(k, sizeof(struct preusm)*(d+2));
+ k[d].o = 0;
+ k[d].s = strtol(p, &p, 10 /* mimogrede, ta desetica oznacuje desetiski sistem */);
+ p++;
+ k[d].t = strtol(p, &p, 10);
+ p++;
+ d++;
+ } while (p[-1] != '\0');
+ o = podprogram(k, d, z);
+ fprintf(stdout, "%s%c%d\n", o == 0 ? "preusmeritev se zacikla\n" : "preusmeritve se koncajo na naslovu", o == 0 ? '\0' : ' ', o); /* malo format string magije */
+ free(b);
+ b = NULL;
+ free(k);
+ k = NULL;
+ return 0;
+}
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.in b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.in
new file mode 100644
index 0000000..89ccca8
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.in
@@ -0,0 +1 @@
+7,69 1,2 2,420 3,5 5,6 6,7 420,3 69,4
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.out b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.out
new file mode 100755
index 0000000..c13aa39
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/4.out
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.c
new file mode 100644
index 0000000..93478cc
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.c
@@ -0,0 +1,86 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+#include <string.h>
+
+struct niz {
+ int d; /* dolzina niza */
+ char * n; /* niz */
+};
+
+/* funkcija odvrne 0, ce sta niza enako dolga, -1, ce je prvi krajsi od drugega in 1, ce je prvi daljsi od drugega */
+int primerjaj_niza (const void * a, const void * b) {
+ const struct niz * sna = (const struct niz *) a; /* Cjeva carovnija vlivanja */
+ const struct niz * snb = (const struct niz *) b;
+ return (sna->d > snb->d) - (sna->d < snb->d); /* preprosto primerjanje dveh stevilk */
+}
+
+struct niz * podprogram (
+ struct niz * n, /* seznam nizov */
+ int nizov, /* stevilo nizov */
+ struct niz * p /* prejsnji niz za rekurzijo */
+ ) {
+ int i = 0; /* iteracijski decek */
+ int j = 0; /* iteracijski decek, ki je potopljen v 1. globino vgnezdene zanke */
+ int o = 0; /* oddaljenost prvega niza, ki ima vecjo dolzino */
+ int s = 0; /* ali smo ze en znak izpustili */
+ int a = 1; /* niz je aplikatibilen */
+ struct niz * od = p; /* kazalec na odgovor, nastavljen na prejsnji niz, ce nizi te velikosti niso vec aplikatibilni */
+ struct niz * op; /* kazalec na prihodnji morebitni odgovor, seveda zgolj, ce je daljsi */
+ int zadnja_runda = 0; /* samoumevno */
+ for (o = 0; n[o].d == n[0].d; o++) /* za vsak niz najkrajse dolzine */
+ if (o+1 >= nizov) { /* ce smo pri koncu seznama nizov */
+ zadnja_runda = 1; /* pri koncu seznama nizov smo, to si zabelezimo */
+ o++; /* ker se pri break tretji stavek for zanke ne izvede na koncu */
+ break;
+ }
+ for (i = 0; i < o; i++) { /* podobno kot prejsnja zanka, le da jnam je sedaj o znan */
+ s = 0; /* ponastavimo */
+ a = 1; /* ponastavimo */
+ for (j = 0; j < p->d; j++) { /* za vsak znak prejsnjega niza */
+ if (p->n[j] != n[i].n[j+s]) /* ce se nas niz za en znak vec ne ujema s prejsnjim */
+ s++;
+ if (s > 1) { /* ce se je prejsen ce stavek ze zgodil, smo izpustili ze dva znaka, kar ni dovoljeno */
+ a = 0; /* ta niz ni aplikatibilen */
+ break;
+ }
+ }
+ if (a && zadnja_runda) /* ce smo pri koncu in smo nasli aplikatibien niz - super, vrnemo ga skozi rekurzicno verigo, to je niz, ki ga iscemo (;:! */
+ return &n[i]; /* ja, spet bi lahko uporabil n+i ampak se mi tole zdi lepše */
+ if (a) {
+ op = podprogram(n+o, nizov-o, &n[i]); /* poklicemo podprogram z mnozico nizov zgolj vecjih velikosti, kot ta velikost - zato potrebujemo o (: */
+ if (op != NULL && op->d > od->d) /* ce je odgovor boljsi od do sedaj znanega */
+ od = op; /* kazalec na starega prepisemo */
+ }
+ }
+ return od;
+}
+
+/* argv+1 je seznam nizov.
+ * */
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 1+1) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s splatters splatter platter latter later late ate at a (nenujno po velikosti)\n", argv[0]);
+ return 1;
+ }
+ struct niz * n = malloc(sizeof(struct niz)*argc); /* prostor za nize */
+ size_t i = 0; /* iteracijski decek */
+ struct niz * o; /* odgovor */
+ struct niz p = { /* virtualen prejsnji niz, ki ga damo v rekurzicno funkcijo */
+ .d = 0,
+ .n = "",
+ }; /* zato, da ni treba delati dodatnega preizkusa, ce je funkcija podprogram pognana iz funkcije podprogram ali iz uporabnkove funkcije, recimo main */
+ for (i = 0; i < argc-1; i++) { /* pridobimo velikosti nizov */
+ n[i].d = strlen(argv[1+i]); /* predpomnimo dolzino niza */
+ n[i].n = argv[i+1]; /* zapisemo kazalec do konstantnega niza iz argv */
+ }
+ /* sedaj pa nize razvrstimo po velikosti s funkcijo iz STANDARDNE KNJIZNICE qsort */
+ qsort(n, argc-1, sizeof(struct niz), primerjaj_niza);
+ /* sedaj pa lahko zacnemo z nasim skriptom */
+ o = podprogram(n, argc-1, &p);
+ fprintf(stdout, "%s\n", o->n);
+ free(n);
+ n = NULL;
+ return 0;
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.out b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.out
new file mode 100755
index 0000000..db669cc
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/5.out
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/berime.txt b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/berime.txt
new file mode 100644
index 0000000..074c3ea
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/berime.txt
@@ -0,0 +1,32 @@
+naloge preverjeno delujejo v GNUC 11 na gnu/linux, ceprav bi morale delati
+normalno tudi na windows.
+
+vse naloge se prevede v strojni jezik z ukazom gcc %d.c, kjer je %d stevilka
+naloge (1-5). zunanje knjiznice, poleg standardne (glibc stdlib.h) in vhodno-izhodne
+(stdio.h), niso potrebne.
+
+izjema je tretja naloga, ki potrebuje limits.h, vendar lahko #include
+definicijo zamenjate z #define INT_MAX 4096, kjer je 4096 najvecje mozno celo
+stevilo (int podatkovni tip).
+
+se ena izjema je peta naloga, ki potrebuje string.h, vendar lahko #include
+definicijo zamenjate s svojo definicijo funkcije strlen.
+
+datoteke %d.in, kjer je %d stevilka naloge, so vhodne datoteke, kjer so
+podatki iz naloge. v program jih vstavite v stdin (./a.out < 3.in recimo)
+
+resitve bodo po koncu tekmovanja na
+https://git.šijanec.eu/sijanec/sola-gimb-2/src/branch/master/inf/rtk/2021-šolsko-delo
+
+prilozene so tudi binarne datoteke za linux z imeni %d.out, kjer je %d
+stevilka naloge od 1 do 5, prevedene z gcc -pedantic -Wall -g %d.c -o%d.out za
+procesorsko arhitekturo amd64.
+
+ce se vam koda ne prikaze lepo
+ temvec so vrstice takole zamaknjene, odprite
+ c datoteke
+iz mape dos/, ki imajo windows koncnike vrstic (CRLF). programi podpirajo
+vhodne datoteke LF in CRLF.
+
+prilozene so tudi binarne datoteke za windows v mapi dos/, prevedene z ukazom
+x86_64-w64-mingw32-gcc-win32 -Wall -pedantic -g %d.c -o%d.exe.
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.c
new file mode 100644
index 0000000..42b8402
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.c
@@ -0,0 +1,35 @@
+#include <stdio.h>
+
+int Izenaceno (char * s) { /* 0 ce ni izenaceno, 1, ce je izenaceno */
+ int c = 0; /* pozicija na nizu */
+ int k = 0; /* razlika med stevilom xov */
+ while (s[c] != '\0') { /* hodimo po nizu O(n) */
+ switch (s[c]) { /* pregledamo znak */
+ case 'x':
+ k++; /* povecamo relativno stevilo xov */
+ break;
+ case 'o':
+ k--; /* zmanjsamo relativno stevilo xov */
+ break;
+ default: /* ni niti o niti x */
+ return 0;
+ }
+ if (c >= 2 /* ce sta vsaj dva znakam, da preprecimo segmentation violation */
+ && s[c] == s[c-1] && s[c] == s[c-2]) /* ce so trije po vrsti enaki */
+ return 0;
+ c++;
+ }
+ if (k != 0) /* ce xov ni enako kot ojev */
+ return 0;
+ return 1;
+}
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0 /* da je lahko podprogram uporabljen kot knjiznica */
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc != 1+1) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s niz\n", argv[0]); /* potrebujemo vhodni niz */
+ return 1; /* napaka */
+ }
+ fprintf(stderr, "zaporedje %s izenaceno\n", Izenaceno(argv[1]) ? "je" : "ni"); /* posredujemo odgovor podprograma */
+ return 0;
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.exe b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.exe
new file mode 100755
index 0000000..243e4c3
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/1.exe
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.c
new file mode 100644
index 0000000..5555a99
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.c
@@ -0,0 +1,36 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+
+int podprogram (int * t /* tabela s kovanci */, int l /* dolzina tabele */) {
+ int c = 0; /* oznacuje, kje v tabeli trenutno smo */
+ int s = 0; /* sestevek */
+ int a = -2; /* kateri kupcek smo pobrali nazadnje */
+ int i = 0; /* indeks pri iteraciji */
+ while (c < l) { /* za vsak kupcek */
+ if (c-a > 1 && t[c] >= t[c+1]) { /* poberemo le, ce prej nismo pobarli in ce je naslednji manjsi ali enak trenutnemu */
+ for (i = c; i > a + 1; i = i - 2) /* ce je nekaj kupckov vmes med prejsnjim pobranim in tem, so urejeni po velikosti, gremo vzvratno in poberemo vsakega drugega. tukaj se pobere tudi trenutni. */
+ s += t[i];
+ a = c;
+ }
+ c++;
+ }
+ return s; /* vrnemo seštevek */
+}
+
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 2) { /* ni bilo povedanih nobenih kupckov */
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s 1 2 3 4 ...\n", argv[0]);
+ return 1; /* zapremo program */
+ }
+ int * t = malloc(sizeof(int)*argc); /* pripravimo prostor za tabelo s kupcki, en kupcek vec */
+ int i = 1; /* indeks pri iteracijah */
+ for (i = 1; i < argc; i++) /* pretvorimo vhodne kupcke iz nizov v cela stevila */
+ t[i-1] = atoi(argv[i]); /* in jih postavimo v tabelo */
+ t[i-1] = 0; /* potrebujemo en namisljen kupcek vec, ki nima smeti v vrednosti */
+ fprintf(stdout, "sestevek: %d\n", podprogram(t, argc-1)); /* pozenemo podprogram in natisnemo izhodni sestevek */
+ free(t); /* sprostimo spomin, kjer je bila tabela dinamično alocirana */
+ t = NULL; /* zgolj kot dobro prakso vsakic po sproscanju nastavimo pointer na null, da preprecimo double-free napake (free ne naredi nicesar na naslovu 0x00) */
+ return 0; /* z uspesnim statusom zapremo program */
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.exe b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.exe
new file mode 100755
index 0000000..ceadc08
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/2.exe
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.c
new file mode 100644
index 0000000..9a2b186
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.c
@@ -0,0 +1,86 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+#include <limits.h> /* ce te knjiznice ni, definiraj INT_MAX */
+#define abs(e) ((e) < (0 - (e)) ? 0 - (e) : (e)) /* da ne potrebujemo matematicne knjiznice - da rocni link matematike -lm ni potreben, definiramo absolutno vrednost stevila v preprocesorju */
+#define pot(iks,ipsilon,x,y) (abs(iks-x)+abs(ipsilon-y)) /* definiramo podano enacbo za pot, zaradi lepe berljivosti kode in zaradi hitrejsega delovanja programa kot preprocesorsko definicijo */
+
+struct koord { /* definiramo strukturo para koordinat, kot je to v navodilu */
+ int x;
+ int y;
+};
+
+struct koord * podprogram (
+ struct koord * ss, /* seznam koordinat stalnih strank */
+ size_t sss, /* stevilo stalnih strank */
+ struct koord * mc, /* seznam koordinat moznih central */
+ size_t mcs /* stevilo moznih central */
+ ) {
+ int i = 0; /* indeks pri iteracijah */
+ int j = 0; /* indeks pri gnezdenih iteracijah 1. globine */
+ int s = 0; /* sestevek poti za trenutno pot */
+ int os = INT_MAX; /* stari sestevek */
+ struct koord * o; /* kazalec na trenutno najboljso centralo */
+ for (i = 0; i < mcs; i++) { /* za vsako mozno centralo */
+ s = 0; /* resetiramo sestevek poti */
+ for (j = 0; j < sss; j++) /* za vsako stalno stranko */
+ s += pot(mc[i].x, mc[i].y, ss[j].x, ss[j].y); /* povecamo sestevek poti */
+ if (s < os) { /* ce smo nasli novo najboljso pot - beri: najkrajso */
+ os = s; /* nastavimo staro pot na trenutno */
+ o = &mc[i]; /* nastavimo kazalec na odgovor na trenutno centralo */
+ }
+ }
+ return o; /* vrnemo kazalec z najbolj primerno centralo */
+}
+
+/* vhodni podatki v standardni vhod - na prvi vrstici so stalne stranke, na drugi pa mozne centrale. koncaj z EOF.
+ * 1,2 1,3 1,4 6,2 8,3 1,6 2,6 1,6
+ * 6,2 7,2 5,2 6,1
+ * */
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ struct koord * k = malloc(sizeof(struct koord)*1); /* inicializiramo spomin */
+ char * b = malloc(sizeof(char)*1); /* za hitrost ves vhod programa najprej shranimo v delovni spomin, inicializiramo odlagalisce za to */
+ size_t d = 0; /* dolzina stalnih strank */
+ size_t z = 0; /* zapisanih bajtov in kasneje dolzina moznih central */
+ char * p; /* kazalec za strtol */
+ struct koord * o; /* odgovor podprograma */
+ char c = fgetc(stdin); /* zacasni znak za branje v spomin iz standardnega vhoda */
+ while (!feof(stdin)) { /* dokler jedro operacijskega sistema ne nastavi zastavice z napako, da je konec vhoda */
+ b = realloc(b, sizeof(char)*(z+2)); /* povecamo spomin. POMEMBNO: tega ne delaj tako, ce gre za pomembno stvar. ce zmanjka delovnega spomina, bo b NULL in starega spomina ne bomo mogli sprostiti, torej bo spominska luknja ali se huje; segmentation violation. ceprav, ce je spomina zmanjkalo, nas bo itak prej ali slej ubil OOM morilec - uff, kaksen spis :=) */
+ b[z++] = c; /* zapisemo znak */
+ c = fgetc(stdin); /* dobimo nov znak, ce smo na koncu bomo potem izsli iz while() */
+ }
+ if (b[z-1] == '\n') /* ce se vnos konca z EOL */
+ z--; /* damo EOL stran */
+ if (b[z-1] == '\r') /* ce je bil to inferioren operacijski sistem, bo EOL CRLF, zato pocistimo se to */
+ z--;
+ b[z] = '\0'; /* z null-terminatorjem koncamo C-niz */
+ z = 0; /* pripravimo z na ponovno uporabo */
+ p = b; /* nastavimo kazalec. ce bi ga na zacetku, ne bi bilo vec okej, ker bi realloc lahko spremenil lokacijo b. s tem sem se pravzaprav relativno dolgo zafrkaval */
+ do { /* delamo malo drugacen while(), tu se bo "condition" preveril na koncu */
+ k = realloc(k, sizeof(struct koord)*(z+d+2)); /* povecamo velikost spomina */
+ k[z+d].x = strtol(p, &p, 10); /* izluscimo naslednje celo stevilo iz niza */
+ p++; /* preskocimo locilo (vejico) */
+ k[z+d].y = strtol(p, &p, 10); /* izluščimo se y koordinato */
+ if (z > 0) /* ce pisemo stalne stranke */
+ z++; /* vecamo njihovo stevilo */
+ else /* ce pa pisemo mozne centrale */
+ d++; /* pa vecamo njihovo stevilo */
+ if (p[0] == '\r') /* spet moramo poskrbeti, da program dela na slabsih operacijskih sistemih - beri: windows */
+ p++; /* preskocimo CR */
+ if (p[0] == '\n') /* ce smo na koncu prve vrstice */
+ z++; /* zacnemo pisati mozne centrale */
+ p++; /* gremo na naslednji znak niza. */
+ } while (p[-1] != '\0'); /* dokler ne pridemo do konca niza */
+ o = podprogram(k,
+ d,
+ &(k[d]), /* lahko bi bilo tudi k+d ampak meni tako izgleda bolj pregledno */
+ z);
+ fprintf(stdout, "postavite centralo na {\"x\": %d, \"y\": %d}\n", o->x, o->y);
+ free(b); /* o sproscanju spomina sem ze pisal */
+ b = NULL; /* in prav tako o moji praksi */
+ free(k);
+ k = NULL;
+ return 0; /* predvidevamo, da bo program vedno delal (; hahaha */
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.exe b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.exe
new file mode 100755
index 0000000..cd7fd73
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.exe
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.in b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.in
new file mode 100644
index 0000000..4455e14
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/3.in
@@ -0,0 +1,2 @@
+7,5 5,6 4,1 1,2
+7,2 5,3 3,5
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.c
new file mode 100644
index 0000000..9703707
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.c
@@ -0,0 +1,75 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+
+/* tukaj si kar nekaj kode izposodimo iz prejsnje naloge, predvsem za branje iz standardnega vhoda, zato ne bom pisal komentarjev tam, kjer so ze v nalogi 3. */
+
+struct preusm {
+ int s; /* izvorni naslov */
+ int t; /* naslov, na katerega bomo preusmerjeni */
+ int o; /* 1, v kolikor smo ze obiskali to preusmeritev, 0 na zacetku */
+};
+
+int podprogram(
+ struct preusm * p, /* seznam preusmeritev */
+ int n, /* stevilo preusmeritev */
+ int z /* naslov, ki naj ga funkcija obravnava - rekurzija */
+ ) { /* vrne nic, ce se zacikla, vrne koncni naslov, ko se le-ta najde */
+ int i = 0; /* iteracijski decek */
+ for (i = 0; i < n; i++) /* za vsako preusmeritev */
+ if (p[i].s == z) { /* ko najdemo nas naslov */
+ if (p[i].o == 1) /* ups, ocitno se zacikla, na tej preusmeritvi smo ze bili */
+ return 0; /* vrnemo s statusom, ki zaznamuje zaciklanost */
+ p[i].o = 1; /* za v prihodnje zaznamujemo, da smo na tej preusmeritvi ze bili */
+ return podprogram(p, n, p[i].t); /* rekurzivno naprej sledimo preusmeritvam */
+ }
+ return z; /* ocitno tega naslova ni v tabeli preusmeritev, to je koncni naslov */
+}
+
+/* vhodni podatki - seznam preusmeritev
+ * 1,2 1,3 1,4 6,2 8,3 1,6 2,6 1,6
+ * argv[1] - z (zacetni naslov) v desetiskem sistemu
+ *
+ * jaz osebno menim, da n ni potreben in je tu samo zato, da me zavede. zatorej program ne uporablja nja, glede na navodilo pa ga mora sprejeti, zato ga dajte v argv[2], vendar ne bo uporabljen.
+ * */
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 1+1) { /* ce ni podanega zacetnega naslova */
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s z (stevilka) < 4.in (preusmeritve)\n", argv[0]);
+ return 1; /* napaka */
+ }
+ struct preusm * k = malloc(sizeof(struct preusm)*1);
+ char * b = malloc(sizeof(char)*1);
+ size_t d = 0;
+ char * p;
+ char c = fgetc(stdin);
+ int o;
+ int z;
+ while (!feof(stdin)) {
+ b = realloc(b, sizeof(char)*(d+2));
+ b[d++] = c;
+ c = fgetc(stdin);
+ }
+ if (b[d-1] == '\n')
+ d--;
+ if (b[d-1] == '\r')
+ d--;
+ b[d] = '\0';
+ d = 0;
+ p = b;
+ z = atoi(argv[1]); /* pridobimo zacetni naslov */
+ do {
+ k = realloc(k, sizeof(struct preusm)*(d+2));
+ k[d].o = 0;
+ k[d].s = strtol(p, &p, 10 /* mimogrede, ta desetica oznacuje desetiski sistem */);
+ p++;
+ k[d].t = strtol(p, &p, 10);
+ p++;
+ d++;
+ } while (p[-1] != '\0');
+ o = podprogram(k, d, z);
+ fprintf(stdout, "%s%c%d\n", o == 0 ? "preusmeritev se zacikla\n" : "preusmeritve se koncajo na naslovu", o == 0 ? '\0' : ' ', o); /* malo format string magije */
+ free(b);
+ b = NULL;
+ free(k);
+ k = NULL;
+ return 0;
+}
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.exe b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.exe
new file mode 100755
index 0000000..6cb7c32
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.exe
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.in b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.in
new file mode 100644
index 0000000..e109dcb
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/4.in
@@ -0,0 +1 @@
+7,69 1,2 2,420 3,5 5,6 6,7 420,3 69,4
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.c b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.c
new file mode 100644
index 0000000..6c5d0d9
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.c
@@ -0,0 +1,86 @@
+#include <stdio.h>
+#include <stdlib.h>
+#include <string.h>
+
+struct niz {
+ int d; /* dolzina niza */
+ char * n; /* niz */
+};
+
+/* funkcija odvrne 0, ce sta niza enako dolga, -1, ce je prvi krajsi od drugega in 1, ce je prvi daljsi od drugega */
+int primerjaj_niza (const void * a, const void * b) {
+ const struct niz * sna = (const struct niz *) a; /* Cjeva carovnija vlivanja */
+ const struct niz * snb = (const struct niz *) b;
+ return (sna->d > snb->d) - (sna->d < snb->d); /* preprosto primerjanje dveh stevilk */
+}
+
+struct niz * podprogram (
+ struct niz * n, /* seznam nizov */
+ int nizov, /* stevilo nizov */
+ struct niz * p /* prejsnji niz za rekurzijo */
+ ) {
+ int i = 0; /* iteracijski decek */
+ int j = 0; /* iteracijski decek, ki je potopljen v 1. globino vgnezdene zanke */
+ int o = 0; /* oddaljenost prvega niza, ki ima vecjo dolzino */
+ int s = 0; /* ali smo ze en znak izpustili */
+ int a = 1; /* niz je aplikatibilen */
+ struct niz * od = p; /* kazalec na odgovor, nastavljen na prejsnji niz, ce nizi te velikosti niso vec aplikatibilni */
+ struct niz * op; /* kazalec na prihodnji morebitni odgovor, seveda zgolj, ce je daljsi */
+ int zadnja_runda = 0; /* samoumevno */
+ for (o = 0; n[o].d == n[0].d; o++) /* za vsak niz najkrajse dolzine */
+ if (o+1 >= nizov) { /* ce smo pri koncu seznama nizov */
+ zadnja_runda = 1; /* pri koncu seznama nizov smo, to si zabelezimo */
+ o++; /* ker se pri break tretji stavek for zanke ne izvede na koncu */
+ break;
+ }
+ for (i = 0; i < o; i++) { /* podobno kot prejsnja zanka, le da jnam je sedaj o znan */
+ s = 0; /* ponastavimo */
+ a = 1; /* ponastavimo */
+ for (j = 0; j < p->d; j++) { /* za vsak znak prejsnjega niza */
+ if (p->n[j] != n[i].n[j+s]) /* ce se nas niz za en znak vec ne ujema s prejsnjim */
+ s++;
+ if (s > 1) { /* ce se je prejsen ce stavek ze zgodil, smo izpustili ze dva znaka, kar ni dovoljeno */
+ a = 0; /* ta niz ni aplikatibilen */
+ break;
+ }
+ }
+ if (a && zadnja_runda) /* ce smo pri koncu in smo nasli aplikatibien niz - super, vrnemo ga skozi rekurzicno verigo, to je niz, ki ga iscemo (;:! */
+ return &n[i]; /* ja, spet bi lahko uporabil n+i ampak se mi tole zdi lepše */
+ if (a) {
+ op = podprogram(n+o, nizov-o, &n[i]); /* poklicemo podprogram z mnozico nizov zgolj vecjih velikosti, kot ta velikost - zato potrebujemo o (: */
+ if (op != NULL && op->d > od->d) /* ce je odgovor boljsi od do sedaj znanega */
+ od = op; /* kazalec na starega prepisemo */
+ }
+ }
+ return od;
+}
+
+/* argv+1 je seznam nizov.
+ * */
+#if __INCLUDE_LEVEL__ == 0
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc < 1+1) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s splatters splatter platter latter later late ate at a (nenujno po velikosti)\n", argv[0]);
+ return 1;
+ }
+ struct niz * n = malloc(sizeof(struct niz)*argc); /* prostor za nize */
+ size_t i = 0; /* iteracijski decek */
+ struct niz * o; /* odgovor */
+ struct niz p = { /* virtualen prejsnji niz, ki ga damo v rekurzicno funkcijo */
+ .d = 0,
+ .n = "",
+ }; /* zato, da ni treba delati dodatnega preizkusa, ce je funkcija podprogram pognana iz funkcije podprogram ali iz uporabnkove funkcije, recimo main */
+ for (i = 0; i < argc-1; i++) { /* pridobimo velikosti nizov */
+ n[i].d = strlen(argv[1+i]); /* predpomnimo dolzino niza */
+ n[i].n = argv[i+1]; /* zapisemo kazalec do konstantnega niza iz argv */
+ }
+ /* sedaj pa nize razvrstimo po velikosti s funkcijo iz STANDARDNE KNJIZNICE qsort */
+ qsort(n, argc-1, sizeof(struct niz), primerjaj_niza);
+ /* sedaj pa lahko zacnemo z nasim skriptom */
+ o = podprogram(n, argc-1, &p);
+ fprintf(stdout, "%s\n", o->n);
+ free(n);
+ n = NULL;
+ return 0;
+}
+#endif
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.exe b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.exe
new file mode 100755
index 0000000..07c24e6
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/5.exe
Binary files differ
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/berime.txt b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/berime.txt
new file mode 100644
index 0000000..98944d9
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/dos/berime.txt
@@ -0,0 +1,32 @@
+naloge preverjeno delujejo v GNUC 11 na gnu/linux, ceprav bi morale delati
+normalno tudi na windows.
+
+vse naloge se prevede v strojni jezik z ukazom gcc %d.c, kjer je %d stevilka
+naloge (1-5). zunanje knjiznice, poleg standardne (glibc stdlib.h) in vhodno-izhodne
+(stdio.h), niso potrebne.
+
+izjema je tretja naloga, ki potrebuje limits.h, vendar lahko #include
+definicijo zamenjate z #define INT_MAX 4096, kjer je 4096 najvecje mozno celo
+stevilo (int podatkovni tip).
+
+se ena izjema je peta naloga, ki potrebuje string.h, vendar lahko #include
+definicijo zamenjate s svojo definicijo funkcije strlen.
+
+datoteke %d.in, kjer je %d stevilka naloge, so vhodne datoteke, kjer so
+podatki iz naloge. v program jih vstavite v stdin (./a.out < 3.in recimo)
+
+resitve bodo po koncu tekmovanja na
+https://git.šijanec.eu/sijanec/sola-gimb-2/src/branch/master/inf/rtk/2021-šolsko-delo
+
+prilozene so tudi binarne datoteke za linux z imeni %d.out, kjer je %d
+stevilka naloge od 1 do 5, prevedene z gcc -pedantic -Wall -g %d.c -o%d.out za
+procesorsko arhitekturo amd64.
+
+ce se vam koda ne prikaze lepo
+ temvec so vrstice takole zamaknjene, odprite
+ c datoteke
+iz mape dos/, ki imajo windows koncnike vrstic (CRLF). programi podpirajo
+vhodne datoteke LF in CRLF.
+
+prilozene so tudi binarne datoteke za windows v mapi dos/, prevedene z ukazom
+x86_64-w64-mingw32-gcc-win32 -Wall -pedantic -g %d.c -o%d.exe.
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.md b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.md
new file mode 100644
index 0000000..442ecc6
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.md
@@ -0,0 +1,35 @@
+# opisi odgovorov na moje naloge
+
+## 1 - Križci in krožci
+
+Podprogram Izenaceno hodi po nizu enak po znak in si hrani relativno prevlado xa ali oja v spremenljivki. Če se pojavi x, poveča spremenljivko, če se pojavi y, jo zmanjša. Tako bo spremenljivka ob izenačenem izidu 0. Če zazna znak, ki ni bodisi x bodisi o, nemudoma odvrne, da ni izenačeno. Ob predpostavljanju, da sta bila pregledana že vsaj dva znaka, primerja vrednost tega, prejšnjega in predprejšnjega znaka, če so vsi enaki, izid ni izenačen.
+
+Vstopna funkcija programa samo poda prvi argument v funkcijo Izenaceno.
+
+## 2 - Kovanci
+
+podprogram prejme tabelo s kovanci in njeno dolzino ter v zanki iterira čez vsak kupček. V kolikor je trenutni kupček večji od naslednjega, kupček pobere - beri: poveča spremenljivko s seštevkom - ter pobere vsak drugi kupček od tega proti začetku seznama kupčkov.
+
+Vstopna funkcija programa samo pobere argumente in jih po vrsti pretvori v cela števila ter nato seznam in število kupčkov poda v funkcijo podprogram.
+
+## 3 - Taksi
+
+podprogram dobi seznam stalnih strank in seznam možnih central ter njuni velikosti, nato pa v zanki iterira skozi vse možne centrale ter za vsako centralo iterira po stalnih strankah ter s podano funkcijo sešteva njihove poti do stranke. V kolikor program najde centralo, ki ima manjši seštevek poti od prejšnje, jo zabeleži, ob koncu zanke torej odvrne centralo z najkrajšim seštevkom poti do stalnih strank.
+
+Vstopna funkcija programa samo prebere standardni vhod in od tam pridobi možne centrale ter stalne stranke, jih pretvori v seznama, ki jih poda podprogramu, ter izpiše najugodnejšo centralo.
+
+## 4 - Preusmerjanje
+
+podprogram dobi seznam preusmeritev in njegovo velikost ter vstopno točko oziroma začetni naslov. Nato v zanki iterira skozi vse naslove na seznamu in, ko najde preusmeritev, najprej preveri, da je ni že obiskal - če jo je, odvrne, da je zaciklan, jo označi kot obiskano, ter pokliče in odvrne samega sebe z istimi parametri, le zamenja začetni naslov na naslov, kamor ga preusmeritev preusmerja. Če v zanki ne najde preusmeritve, odvrne začetni naslov.
+
+Vstopna funkcija programa samo prebere standardni vhod in od tam pridobi seznam preusmeritev, kot argument pa dobi začetni naslov. Nato jih pretvori v cela števila ter pokliče podprogram in ustrezno v standardni izhod zapiše ugotovitev.
+
+## 5 - Odstranjevanje črk
+
+podprogram dobi seznam nizov in njegovo dolžino ter niz iz prejšnjega rekurzičnega klica. Najprej v zanki najde nize, ki imajo enako velikost, kot prvi niz v seznamu ter v zanki iterira čez njih. Pri vsakem v zanki iterira skozi njegove črke in jih primerja s črkami prejšnjega niza, če je potrebno izpustiti zgolj eno črko niz označi kot aplikatibilen in odvrne rekurziven klic nase, ki kot prejšnji niz navede ta niz in kot seznam ta seznam, le zamaknjen tako, da ne vsebuje že obdelane dolžine. Pred rekurzivnim klicem seveda preveri, da nismo slučajno že v največji dolžini niza, v tem primeru takoj po spoznanju, da je niz aplikatibilen, tega takoj odvrne. Če se glavna zanka konča - beri: pregledamo vse nize trenutne velikosti - odvrne prejšnji niz in s tem zaključi rekurzijo.
+
+podprogram ne neha iskati nizov po prvem najdenem nizu, temveč nadaljuje in odvrne tak niz, pri katerem rekurziven klic vrne najdaljši niz.
+
+Niz je definiran kot seznam bajtov in njihova dolžina, da sortirnemu algoritmu ni treba vedno klicati strlen().
+
+Vstopna funkcija programa po velikosti uredi argumente ter jih od kratkih proti daljšim pošlje v podprogram ter napiše ugotovitev podprograma v standradni izhod.
diff --git a/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.pdf b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.pdf
new file mode 100644
index 0000000..4d5bee6
--- /dev/null
+++ b/inf/rtk/2021-šolsko-delo/opisi-odgovorov.pdf
Binary files differ