summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/slo/spis/1/dokument.txt
blob: 49a3cfe7aecd4c19e971d6e927ba12eab448b4b4 (plain) (blame)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Utrujen tujec v tujem svetu biti --- slovenščina 2: prvi spis
=============================================================

# Navodilo:

Upoštevaj tri romantična besedila in pojasni, kateri so glavni vzroki za odtujenost "romantične duše" od družbe, katera so njena bistvena spoznanja. Kako se kaže njegova odtujenost? Je katera od odtujenosti lastna tudi današnjemu svetu?

Poznavanje obravnavanih književnih besedil, poglobljenost pri predstavljanju teme in književnih oseb, izvirnost in bogastvo besedišča:

Sposobnost, primerjava, aktualizacija, osebni odziv:

Zgradba (členitev, uvod, jedro, zaključek), jezik (pravopisna pravilnost), slog (jasnost, živost, primernost, jedrnatost):

# Esej

Človeško mišljenje je navkljub mnogim psihološkim raziskavam dokaj nepoznano. Že dolgo časa se poraja vprašanja o socializaciji, vključevanju ljudi v družbo in povezanosti narave in ljudi. Nekaterim socialni stik ne prinaša težav, nekateri pa se človeške družbe dobesedno sramujejo in raje posvetijo svoje življenje naravi in sebi. Kaj torej razlikuje osebe v globoki povezavi s svojim naravnim okoljem od oseb z močno socialno razgledanostjo? Prav tem prvim so se posvetili pisatelji romantičnega obdobja, kot so Byron, Lermontov, Goethe in mnogi drugi.

Goethe je svojo prepoznavnost v nemški romantiki in na sploh nemški književnosti dosegel po izdaji romana Trpljenje mladega Wertherja. V njem na pravzaprav predstavlja sebe, mladega izobraženega modreca, ki je po nesrečni poti zataval v globoko bolezen življenja. Werther, sprva sicer navdušen nad življenjem, se poda na pot za iskanje službe in družbe. V Wahlheimu pa se njegovo življenje obrne na glavo, ko ga zlomljeno srce sprevrže v totalno nasprotje. Človeškega nagona se skuša otepsti, za kar pa obstaja le ena pot, samomor. Že v drugi knjigi se s svojim mnenjem sprijazni in po nekaj mesecih bolezni se ubije. S tem sam sebi dokaže, da ni človek nič kaj boljši od živali in da ga njegova čustva in nagon lahko pahnejo v globoko brezno.

Grofič Harold se prav tako lahko enači z Wertherjevim razumom. Kot je Werther v vasici, v kateri je skušal pozabiti na Lottino podobo spoznal zavidljivost, egoizem in pomanjkanje plemenitosti ljudi, je tudi Harold svoje ure raje prebil ob morju in v naravi, z gorami obdan in utesnjen od človeštva. Seveda Harold ni bil utesnjen, ravno nasprotno, le takrat je odkril svojo notranjo modrost in užil življenje. Zanj je bila utesnjenost prebivanje časa z ljudmi, ki mu ne namenijo trenutka, ki niso pripravljeni sočloveku pomagati in ki se obnašajo skrajno previdno do vsake osebe, ki jo srečajo. Harold je svoj čas prebil radosten in ponosen, da se počuti tujec družbe, do katere ni imel nobenega spoštovanja.

Spet tretji lik, ki ponazarja spreobrat v življenju, je Jevgenij Onjegin. Usoda mu obrne hrbet. Ženske ga pri njegovem luksuznem življenju motijo in Tatjana je tista, ki svoja čustva tako prevesi nanj, da ga začne nagovarjati povsem drugače. A Jevgenij je brezčustven. Za razliko od prej imenovanih romantičnih likov je Jevganij trdosrčen in egoističen. A ko končno opazi poleg sebe tudi druge ljudi, je seveda že prepozno. Življenje je zapravil s svojimi bogatimi koncerti in zabavami in to je spoznal tudi sam, vendar prepozno.

Lermontov Pečorin je primera Jevgenija in Wertherja. Sam se označi za samouničujočo osebnost in zaradi melanholičnega življenja se prepusti toku, kar pa ga stane njegovih bližnjih. Tega se začne zavedati po boju z Grušnitskijem, dokončno pa mu razum in čustva uniči Bela.

Tudi v današnjem času se nekateri dnevno spopadajo z antiheroizmom in byronizmom. Predvsem se to kaže v razočaranju zaradi prevelikega pričakovanja. Še posebej v času, ko so informacije tako na dlani, se človek hitro znajde v situaciji, ko že vnaprej ve, kaj se mu bo zgodilo. Ker dobivamo predvsem pozitivne in razveseljujoče informacije, se velikokrat zgodi, da želimo tudi sebe spraviti na nivo najboljših v vseh mogočih lastnostih. To seveda ni mogoče in veliko neuspelih poizkusov doseganja visokih standardov lahko vodi v žalost, razočaranost in strah pred ponovnimi poizkusi česarkoli. Včasih lahko pozabimo tudi na stvari, pri katerih smo med boljšimi, podobno, kot se je zgodilo Wertherju. Na žalost je tudi v 21. stoletju samomor pogosta tema diskusije.

Spet smo pri človeškem mišljenju, črni škatlici, ki jo je moč spreminjati zgolj na dolgi rok, vendar kljub temu spodleže pritiskom okolice in izrazi svetobolje. Menim, da je utrujen tujec v tujem svetu ta, ki se pusti manipulirati, ali pa ta, ki zaradi poraza preneha poizkušati. Z medsebojnim in simbiotskim razmišljanjem bi lahko preprečili turobna življenja drugih; tega se zaveda slehernik. Zakaj pogojnik? Kljub temu, da za lepše življenje sočloveka ni potrebnega veliko truda, bodo nekateri s svojim pasivnim ustrahovanjem vztrajali in trpinčili ljudi, vse to za nekaj centov prihodka in nekaj več klikov po njihovi spletni strani.

-- Anton Luka Šijanec, 2. a
   torek, 3. november 2020