summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/geo/aeu.md
diff options
context:
space:
mode:
authorAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2021-11-01 22:48:37 +0100
committerAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2021-11-01 22:48:37 +0100
commitc66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea (patch)
tree100d2e8785dc13e086a7afba0794b7db03d19bb6 /geo/aeu.md
parentgeo (diff)
downloadsola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar.gz
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar.bz2
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar.lz
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar.xz
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.tar.zst
sola-gimb-3-c66e03e4428588af8000861193d3a2e6be1c41ea.zip
Diffstat (limited to 'geo/aeu.md')
-rw-r--r--geo/aeu.md140
1 files changed, 140 insertions, 0 deletions
diff --git a/geo/aeu.md b/geo/aeu.md
index 6458f32..7efd5e8 100644
--- a/geo/aeu.md
+++ b/geo/aeu.md
@@ -1,6 +1,146 @@
Avstralija in EU
================
+Neavtorski zapiski
+------------------
+
+### Avstralija
+
+* star in uravnan predkambrijski ščit, prekrit z mlajšimi sedimentnimi kamninami
+* kaledonska in hercinska orogeneza: veliko razvodno gorovje, Tasmanija
+* bogata z rudnim bogastvom, veliki koralni greben (2600 km, v okoljski nevarnosti)
+* 3 gradbene enote:
+ - veliko razvodno gorovje: strma privetrna pobočja, kratke vodnate reke, manj strma zavetrena pobočja
+ - Srednjeavstralsko nižavje: velike kotline, največji reki Murray in Darling (namakanje, hidroenergija), večina rek občasnih, Eyrovo jezero
+ - Avstralski ščit: dvignjeni puščavski ravniki in osamela hribovja (Z polovica celine), sušno podnebje, Uluru (318 m visok skalni monolit iz rdečega peščenjaka)
+* arteška voda: med 2 neprepustnima plastema - veliki arteški bazen - za napajanje živine in ljudi - filtrirana zaradi soli, pod pritiskom
+* Subarteška voda: ni pod pritiskom in jo je treba črpati
+* dejavniki za **podnebje**
+ - nizka geografska širina: subtropski pas
+ - hladilni morski tokovi le na jugovzhodu
+ - sever celine ima poleti vlažni monsun
+ - jugozahod celine ima pozimi ciklon južne polarne fronte
+ - reliefna pregrada velikega razvodnega gorovja, v katero trčijo pasati
+* podnebni tipi in rastlinski pasovi
+ - sever: tropski pas, jug: subtropski pas
+ - savana na severu, tropski deževni gozd na severovzhodu
+ - večina celine: tropsko polsuho - trava, puščave: scrub
+ - skrajni jugozahod: sredozemsko - mediteransko rastje
+ - vzhodna obala: subtropsko vlažno (~ podnebje/~ gozd - evkalipt)
+ - jugovzhod in Tasmanija: oceansko - gorsko, travnato, gozdnato
+* aborigini, avstralski staroselci, so prišli pred 40000 leti iz Azije
+* 1788 so kaznjenci Evropejci prišli kolonizirat
+* svetovna gospodarska kriza in 2. S. V.: ni priseljevanja
+* druga polovica devetnajstega st.: priseljenci iz ZDA - zlata mrzlica, Kitajci, Neevropejci
+* politika bele Avstralije: konec 1966/1973, dovoli preseljevanje samo iz Evrope, ne pa Kitajcev
+* asimilacijo kasneje zamenjajo z integracijo, politiko multikulturnega razvoja
+* poselitev
+ - 90% mestnega prebivalstva
+ - gosta poselitev ob vzhodni in zahodni obali: Brisbane, Sydney, Melbourne, Adelaide, Perth - zgoščeno kmetijstvo, mlečna, mesna industrija
+ - poljedelsko-pašniško območje (notranji pas): kmetijstvo - izvoz (pšenica, ovčereja), deželska mesta, samotne farme
+ - outback: redka poselitev, Aborigini, 3% vsega prebivalstva, ekstenzivna pašna živinoreja ob arteških vodnjakih
+* kmetijstvo
+ - ekstenzivna ovčereja: polsuho na vzhodu in zahodu
+ - ekstenzivna govedoreja: savana na severu in severovzhodu
+ - pas tržnega žitnega poljedelstva: polmesec na jugovzhodu
+ - specializirano vrtnarstvo: riž, južno sadje ob reki Murray
+ - mediteransko kmetijstvo: vinogradništvo ob obalah
+ - pridelava sladkornega trsta: vlažna, topla obala severovzhoda
+ - mlečna živinoreja: zaledne mest
+
+### Evropa
+
+* večino v zmerno toplem pasu, južno v subtropskem, severno v subpolarnem
+* meja z Azijo: gorovje Ural, reka Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azotsko in Črno morje, ožini Bospor in Dardanele
+* blokovska delitev po drugi svetovni vojni: kapitalistični zahod, socialistični vzhod
+* razčlenjen kontinent
+ - polotoki (skandinavski, iberski, apeninski, balkanski), otočja (Islandija, britansko, Korzika, Sardinija), stranska morja in zalivi (baltsko, severno, jadransko, črno), morske ožine (Dardanele, Bospor, gibraltarska vrata, dorska vrata)
+ - tipi obal:
+ + fjordski (potopljene ledeniške doline) na norveškem, v Islandiji, na škotskem
+ + riaški (potopljena rečna dolina) na irskem, v Španiji
+ + dalmatinski v Dalmaciji
+ + estuartski/lijakasti (ustja rečnih dolin) na zahodu Evrope: Temza v Londonu, Hamburg
+ + lagunski (v plitvih morjih) na jugu obale Baltika
+ + deltasti tip na Donavi v Romuniji in v Franciji
+* površje
+ - najstarejši predkambrijski del: baltski ščit, ruska plošča
+ - paleoevropa: kaledonska gorstva: skandinavsko, britansko otočje
+ - mezoevropa: hercinska grudasta gorstva, sredogorja, sredina in zahod evrope
+ - neoevropa: mladonagubana gorstva iz alpidske orogeneze: Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo, ugreznjene kotline in nižine - Panonska kotlina, Padska nižina
+ - vulkanizem na Islandiji in v Južni Evropi
+ - pleistocenska poledenitev je močno preoblikovala površje
+ - vzhodnoevropsko nižavje je največje, nemško-poljsko nižavje
+ - evropska populacijska os je na petdesetem vzporedniku
+ - rjavi premog in lignit najdemo ob sedimentnih kamninah, nafto in zemeljski plin v plitvih/robnih morjih (severno morje recimo), črni premog pa v kaledonskih in hercinskih sredogorjih
+* podnebni dejavniki
+ - vremenotvorna središča: islandski minimum (cikloni, sevedne padavine), azorski maksimum (anticiklon, poleti vroče in suho), sibirski maksimum (anticiklon, pozimi mrzlo, lepo vreme)
+ - geografska širina: 35.-sedemdeseti vzporednik
+ - severnoatlantski tok (Z in S obale - topel tok)
+ - razporeditev kopnega in morja
+ - relief: orografska ovire (Alpe, skandinavsko gorstvo)
+ - podnebni tipi:
+ + subtropski pas: sredozemsko - mediternsko, makija, zimzeleni gozdovi
+ + zahodna evropa ob atlantiku: oceansko - listnati gozd
+ + vzhod: kontinentalno vlažno - mešani gozd
+ + jugovzhod: kontinentalno polsuho - stepa, polpuščava
+ + skandinavija in sever Rusije: zmernohladno - tajga, iglasti gozd
+ + subpolarni pas: tundrsko - rundrsko
+ + gorata območja: gorsko
+* vodovje
+ - vzhod: Volga, Ural, Dneper, Dnester
+ - sredina: Laba, Odra, Visla, Donava
+ - zahod: Temza, Ren (evropska plovna pot), Loara, Rena
+ - jug: Tajo, Pad, Tibera, Vardar
+ - hidroenergetika
+ - ledeniški nastanek: ženevsko jezero, bodensko
+* družbeni procesi:
+ - indoevropski jeziki: slovanski, germanski, romanski, keltski, baltski (litovski, latvijski jezik), grščina, albanščina
+ - neindoevropski jeziki: ugrofinski (madžarščina, finščina, estonščina, laponščina), turščina, baskovščina
+ - manjšine: asimilacija/avtonomistična in separatistična gibanja
+ - verska sestava: krščanstvo (katoličani, pravoslavci, protestanti na severu), islam, judje, budizem, hinduizem
+ - selitve:
+ 1. val: 1950-1973 - nekvalificirana delovna sila iz juga v Nemčijo, Francijo, V. B., Belgijo, Nizozemsko
+ 2. val: 1973-1985 - ženske in otroci v dopolnjevanje družin
+ 3. val: od 1985 - južna evropa, irska, finska: azilati in begunci, priseljenci, premožni. 2015: evropska begunska kriza
+ - razporeditev prebivalstva:
+ + največja zgostitev: evropska populacijska os od anglije od ukrajine
+ + zgostitve: padska in panonska nižina, obale J evrope (litoralizacija)
+ + osrednja/centralna in robna/periferna območja
+ + gospodarska moč v modri banani (ang, benelux, nemčija, švica, italija)
+ + industrija v sončnem pasu: španija, francija, italija
+* kmetijstvo: pomen upadel, več poljedelstva kot živinoreje-f,i,š,n,r
+ - 1962: skupna kmetijska politika se financira iz proračuna EU in podpira kmete
+* energija: obnovljivi viri, jedrska energija, nafta, plin
+* promet: najgosteje v modri banani - avtoceste
+ - železnice na zahodu, hitri vlaki
+ - turistični tokovi proti sredozemlju in Alpam
+
+### evropska unija
+
+* 1951: evropska skupnost za premog in jeklo - Belgija in Nizozemska
+* 1957: evropska gospodarska skupnost - povezuje gospodarstvo, odpira trgovinske ovire, carine. Štiri svobode: prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala
+* 1992: Maastrichtska pogodba: medvladno sodelovanje, obramba, pravosodje, notranje zadeve - prvič nastane evropska unija
+* 2002: evro
+* razpad blokovske delitve: CEFTA: čakalnica za EU za posocialistične države
+* 2004: +10; 2007: Romunija, Bolgarija; 2013: Hrvaška
+* EU: multinacionalna, medvladna in nadvladna demokratična organizacija
+* evropski svet: najvišji organ, 4 letna srečanja, predsednik in voditelji članic
+* evropska komisija: zastopa interese EU, področni evropski komisarji
+* evropski parlament: zastopa interese državljanov, predsednik in poslanci držav, vsaka država ga gostuje na pol leta, demokratični nadzor vseh institucij v EU
+* svet EU: zastopa interese članic, ministri držav, glede na vsebino
+* sodišče EU, evropska centralna banka (stabilizira evro), evropsko računsko sodišče (nadzira porabo sredstev znotraj EU)
+* regionalna politika za slabše razvite, strukturni in kohezijski skladi
+* finančna delniška in gospodarska kriza:
+ - 2007 v ZDA pok nepremičninskega balona vodi v globalno krizo 08
+ - stagnacija in upda industrije
+ - najbolj prizadeto obrobje EU; Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper
+ - boleči varčevalni ukrepi: nadzorna trojka: Evropska komisija, ECB, mednarodni denarni sklad
+ - 201: preobrat in konec recesije
+* vzpon skepticizma:
+ - dve *hitrosti* - 2 razvojna modela: center EU izvaža, vzhod in jug se zadolžujeta
+ - bogati center z Nemčijo na čelu
+ - brexit, kriza zaupanja: finančna, politična in moralna
+
Standardna testna vprašanja
---------------------------