1 files changed, 74 insertions, 0 deletions
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
new file mode 100644
index 0000000..d2d1e0c
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
@@ -0,0 +1,74 @@
+#include <stdlib.h>		// navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h>		// to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
+#include <gsl/gsl_poly.h>	// prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
+#include <sys/types.h>		// program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <sys/stat.h>		// za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <fcntl.h>		// algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+#include <sys/mman.h>		// enotska krožnica je na četrtini podane širine
+#include <string.h>
+#include <unistd.h>
+#include <gsl/gsl_errno.h>
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+	while (številka) {
+		*izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+		številka >>= 1;
+	}
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+	int izven_slike = 0;
+	int nekonvergiranih = 0;
+	if (argc != 1+3) {
+		fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+		return 1;
+	}
+	int šir = atoi(argv[3]);
+	int fd;
+	if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
+		perror("open");
+		return 2;
+	}
+	if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir) == -1) {
+		perror("ftruncate");
+		if (close(fd) == -1)
+			perror("close");
+		return 3;
+	}
+	void * p;
+	if ((p = mmap(NULL, 128 + šir*šir, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+		perror("mmap");
+		if (close(fd) == -1)
+			perror("close");
+		return 4;
+	}
+	unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
+	memset(p, 0, 128 + šir*šir);
+	sprintf(p, "P5\n\n%59d\n%59d\n255\n", šir, šir);	// precisely calculated with dc(1) (:
+	int stopnja = atoi(argv[1]);
+	double koeficienti[stopnja+1];	// kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+	double ničle[2*stopnja];	// ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
+	gsl_set_error_handler_off();
+	gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+	for (int i = 0; i < 1 << (stopnja+1); i++) {
+		pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+		if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+			nekonvergiranih++;	// uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+		for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+			int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
+			int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
+			if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
+					|| višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
+				izven_slike++;
+				continue;
+			}
+			slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
+		}
+	}
+	gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+	if (munmap(p, 128 + šir*šir) == -1)
+		perror("munmap");	// nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
+	if (close(fd) == -1)	
+		perror("close");
+	printf("%d ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%d polinomov ni konvergiralo\n",
+			izven_slike, nekonvergiranih);
+	return 0;
+}