summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/bio/zvezek.md
blob: 94fa01e7ef40236d7b560e4c061dfdc24cbaf07f (plain) (blame)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
375
376
377
# glive
* evkarionti, heterotrofi
	- saprobioti - razkrojevalci - gniloživke: izločani encimi razgradijo celulozo in lignin, nato gliva absorbira monomere (plesen, šampinjoni)
	- paraziti - izločajo tudi strupe, gostitelj tudi propade, nato postanejo razkrojevalci (štorovke, rje, kresilna goba)
	- simbioti - mikoriza s koreninami, 80 % rastlinam dajo mineralne snovi, vodo, rastlina vrne ogljikove hidrate etc. (kukavičevke kalijo samo v prisotnosti ustreznih gliv - nice!)
* enocelični (kvasovke) in večcelični (plesni, glive s trosnjaki - gobe)
* celica: brez plastidov in klorofila, vakuola, hitinska stena, ribosomi, jedro, golgij, er, mitohondrij
* nekatere enocelične, večina večcelična steljka iz hif, ki sestavljajo podgobje ali micelij
* delitev glede na načine razmnoževanja: metageneza (izmenjava spolne in nespolne generacije). (spora = tros) je v (sporangiju = trosovniku)
	- spolno (somatogamija): n telesni celici različnih hif => n+n => mitoza micelij iz dvojedrnih celic => kariogamija (združitev jeder) => 2n zigota => mejoza => n spore => n hife => podgobje/micelij
	- nespolno (enostavno): cepitev, brstenje kvasovk, mitoza spor
* sistematska delitev glede na zgradbo: nižje/višje - kompleksnejše, ki tvorijo trosnjake s trosiščih, kjer so trosovniki, kjer z mejozo nastajajo n nespolne razmnoževalne celice - trosi oz. spore
	- morfološka, ne filogenetska delitev, ki je zapletena (glive bolj povezuje z živalmi kot z rastlinami, itd.)
	- višje glive s trosnjaki: zaprtotrosnice (ask z askosporami - kvasovke, smrček, tartuf) in prostotrosnice (bazidij z bazidiosporami - jurček, marela, lisička, mušnica)
* organizacijska nesistematska delitev na nivoje: enocelične (kvasovke), miceliji brez trosnjakov (plesen), rje in sneti (hruševa, žitna rja, koruzna snet),  glive s trosnjaki (jurček, mušnica, marela), lišaji
* lišaji - bioindikatorji: steljko sestavljata heterotrofni mikobiont (opora, zaščita pred UV, voda) in avtotrofni fikobiont (modrozelena bakterija ali zelena alga)
	- tvori kisline, razmnožuje se nespolno z izidiji iz izidijev (skupki hif in alge) ali spolno s sporami
	- steljke: skorjasta (tesno pritrjeni, kot prah), listasta (pritrjena na več mestih, ploščat) in grmičasta (razrasla)
* pomen in vloga: zajedavci, rje, sneti, pionirski organizmi, bioindikatorji, razkrojevalci, mikoriza, živilska (sir, pivo, kvas, kefir, alkohol) in farmacevtska (penicilin) industrija, prehrana, bolezni - mikoze

# rastline - prvi avtotrofi, ki so prišli na kopno: razvoj iz zelenih alg pred 400e6 let
* prihod na kopno: izsušitve, nihanje temperature, ni vzgona, težje telo, več co2, rastlinojedci in zajedalci
* višje: (mahovi-steljčnice/brstnice, praprotnice-brstnice, semenke-brstnice) večceličarji, stena, vakuola, plastidi-kloroplast-fotosinteza, specializacija, organi, vosek, kutikula, reže, celična plošča
* 400000 vrst raslin. filogeneza: zelene alge => najprej mahovi z zarodki, praprotnice z brsti in prevodnim tkivom, golosemenke s semeni, kritosemenke s plodovi (semenje in osemenje)
* mahovi: nimajo razvitih pravih rastlinskih organov: rizoid (namesto korenin), kavloid, filoid
	- klorofil a, b, beta karoten
	- sprejemanje snovi skozi celotno telo
	- brez tkiv za transport snovi na dolge razdalje
	- za razmnoževanje potrebujejo vodo (moška spolna celica)
	- listne reže na sporangijih
	- zgradba mahov
		+ dve rastlini v enem: gametofit (n), sporofit s kapsulo in sporami (2n), avtotrofna/heterotrofna generacija
		+ značilno menjavanje spolne in nespolne generacije: metageneza ali prerod
	- spolno razmnoževanje mahov: spolne celice - gamete v gametangijih ločenih spolov v gametofitih
		+ iz spore zraste moška protonema in se razvije v gametofit
		+ moški gametofit ima anteridij, ki zraste in spermatozoide odda v jajčno celico
		+ med tem iz spor zraste tudi ženska protonema in se razvije v gametofit
		+ ženski gametofit ima argehonij z jajčno celico, v katerega gredo moški spermatozoidi --> 2n
		+ oplojena zigota ali spojek raste, dokler na steblasti seti ne zraste sporangij, ki se odpre
		+ iz sporangija odletijo spore (n) in se zopet zasadijo v cikel
	- skupine mahov
		+ jetrnjaki: steljakasti ali listnati, spolno in vegetativno razmnoževanje
		+ lističarji: listnati tipi mahov: šotni mahovi, pravi lističarji
* brstnice: praprotnice, semenke: brst (korenine, steblo, listi) in cvet pri cvetnicah
	- praprotnice: imajo trosišča/sorus na spodnji strani listov
* golosemenke: smreka. kritosemenke: pršenica, češnja, jabolko
	- enokaličnice: 1 klični list, šopaste korenine, namesto drevesnih, neurejene žile v steblu, vzporedne listne žile
* celica: razgradnji lizosom, golgij, gladki in zrnati er, jedro, ribosomi, mitohondrij, citosol (tekočina)
	- vakuolni turgorski tlak: nasičenost kalija povzroči vleko vode vanjo, kar odpre z. B. listne reže
	- plastidi: kloroplast,  amiloplast (zaloga), kromoplast, dvojna membrana
	- celična stena: celuloza, mogoče lignin za olesenitev, plazmodezme - pore do sosednjih celic
* tkiva: krovno (izmenjava, zaščita), osnovno (tanka stena-zaloga, opora, fotosinteza), prevodno, meristemsko (majhne, zarodno)
* list: kutikula-vosek, povrhnjica/epidermis, sredica-fotosinteza (stebričasto/palisadno, gobasto-žile), povrhnjica+reže (transpiracija-voda), kutikula
	- preobražen: vitica, trn, venčni list
* steblo: osrednji stržen (skladiščenje snovi), mehanska tkiva (opora), glavni/stranski poganjek, členek, zalistni brst, terminalni vršiček
	- stebelna povrhnjica, primarna skorja, sekundarna skorja (les-2.ksilem, kambij, pluta-2.floem), strženov trak, floem, ksilem, osrednji stržen
	- prevajalna tkiva: ksilem-voda in anorganske snovi iz tal-enosmerno-mrtve, floem-izdelane organske snovi-dvosmerno-sitaste pore-spremljevalke
	- olesenitev: sekundarna develitev: kambij tvori 2. ksilem/floem. letnica: med dvema obarvanima branikama
	- preobraženo: korenika (rizom-ingver), čebula (česen), ovijalno ~ (fižol, hmelj), trn, vitica (trta), pritlike (živice-gomolj-krompir)
* korenine (glavna in stranske): prevodna tkiva, čepica, meristemski rastni vršiček, koreninski laski za srkanje
	- preobražena: založne (korenje), oprijemalne (bršljan), sesalne (paraziti), zračne (sesanje vlage), oporne (koruza)
	- simbioza: z bakterijami (rizobij), mikoriza

## razmnoževanje rastlin: metageneza (spolna-n gametofit/nespolna generacija-2n sporofit)
* n spora => mitoza => n gametofit => n jajčna in spermalna celica => oploditev => 2n zigoza => mitoza => 2n sporofit => mejoza => n spora
* cvet: pecelj, čašni in venčni listi, cvetišče, prašnik (nit, polprašnica, cvetni prah-pelodna zrna), pestič (brazda, vrat, plodnica s semensko zasnovo => mejoza => megaspore => gametofit/embrionalna vrečka)
	- dvokaličnice: 4z ali 5z venčnih listov, enokaličnice: 3z
	- enodomne (leska, buča), dvodomne (konoplja, kivi), dvospolni cvet (prašnik in pestič s pelodnim mešičkom), socvetja (marjetica, sončnica)
* kritosemenke: 2n zigota => mitoza => 2n sporofit => 2n pestič (x=mega)/prašnik (x=mikro) => n xspora => mitoza => n xgametofit => n spolna celica => oploditev => 2n zigota (rodoizmena 2n/n)
	- dvojna oploditev: 1. spermalno jedro+jajčna ceclica => kalček, 2. spermalno jedro+2 Ž jedri => sekundarni endosperm => hranilno tkivo
* n gametofit je večji od 2n sporofita pri mahovih, pri praprotnicah in semenkah pa manjši
* žužkocvetke (ciljan prenos, lepljiv prah, barviti cvetovi), vetrocvetke (naključen, velika površina brazde, lahki pelodi)
* seme: kalček (stebelce z listi, koreničica, klični list), semenska lupina. enokaličnice imajo endosperm za zalogo, dvokaličnice imajo za to dva klična lista
	- razširjajo jih veter, vode, živali. osemenje je iz stene plodnice. epikotil-steblo pod kličnimi listi/hipokotil-nad

# živalska celica in tkiva
* celica: jedro, er, ribosom, citosol, golgi, presnovni lizosom, membrana, vakuola, mitohondrij, centrosom za mikrotubule. holesterol za trdnost, citoskelet za transport, veziklji, difuzija, premikanje.
	- osmoza, osmotski tlak (v kapilare), hidrostatski tlak (upor osmotskemu, iz kapilar). izotonično: normalno, hipotonično: celica se napihne, hipertonično: celica se stisne
	- osmoregulacija: kontraktilna vakuola (enoceličarji)/specializirani organi (izločala), kri, limfa
	- ker ni celične stene: gibanje, fagocitoza (privzem večjih delcev preko plazmaleme), potreba po osmoregulaciji
	- matične: diferenciacija/specializacija => združitev v tkiva
* tkivo:
	- krovno tkivo/epitel: zaščita, zaznavanje, izločanje (sekrecija-v kri/ekskrecija-izven telesa), absorpcija (v kri/limfo), nepropustnost za tujke
		+ enoskladni (prenos skozi, v notranjost): ploščat (kapilare, alveoli), izoplazmatski: ščitnica, ledvični tubuli
		+ večskladni (zaščita, zunanjost): ploščat (povrhnjica kože, požiralnik, nožnica), izoplazmatski (znojne in mlečne žleze)
			1. žleze: eksokrine - v zunanjost organov (žlezno izvodilo), endokrine - v kri
		+ migetalčni: premikajo snovi, v sapniku, jajcevod
	- vezivno: tekoče, maščobno, kostno, rahlo, čvrsto, hrustančno, kostno (epitel+vezivno=sluznica)
		+ slaba povezanost celic, zelo trdno=oporno, intercelularni matriks, vlakna (kolagen, elastičnost), trdna anorganska snov
		+ kostno: malo osteocit, veliko anorganskih snovi (kalcij in kolagen), remodelacija (osteoblast++/osteoplast--), osteoporoza-luknjičavost, bolezen rahitis (premalo sonca, neenakomerna rast)
			1. gobasto (notranjost, brez celic)/kompaktno (osteoni s haresovim kanalom-žile&živci, lakunami za osteocite in koncentričnimi lamelami-kolobarji)
			2. kostni mozeg: zarodno tkivo-rdeči, maščobno tkivo-rumeni
		+ hrustančno: hrustančevina, hondocite, kolagenska in elastična vlakna
			1. elastična hrustančevina: grlo, poklopec, nos, uho
			2. vezivna hrustančevina: vezi, kite
			3. hialini hrustanec: sklepi, sapnik
		+ kri: plazma (voda, proteini, raztopljene in odpadne snovi), eritrociti, levkociti, trombociti
			+ prenaša O2, CO2, hranilne in odpadne snovi, soli, protitelesa, toploto, uravnava pH in ravnotežje elektrolitov
			+ eritrocit: brez jedra, vbočen osrednji del, hemoglobin, anemija je pomanjkanje (kisika v krvi)
			+ levkocit: ima jedro, protitelesa&obramba-limfociti, fagocitoza-nevtrofilci&monociti, eozinfilci-alergijske reakcije, bazofilci-vnetne reakcije v žilah IN medceličnini
			+ trombocit: krvne ploščice/delci nastanejo iz megakariocit, mašijo rane, ustavijo krvavitev, strjujejo kri - hemofilija, ateroskleroza (kopičenje lipidov-holesterola na stenah arterij)
	- mišično:
		+ prečnoprogasto/skeletno: nitaste, večjedrne celice, prečna progavost, pritrjeno na kosti, premikanje skeleta in tvorba toplote
		+ srčno: slaba progavost, razvejane enojedrne celice, stene srčnih komor, črpanje krvi
		+ gladko: majhne vretenaste celice, brez progavosti, enojedrne, stene arterij, želodca, črevesja, uravnavanje širine zenice
	- živčno: periferni in centralni živčni sistem
		+ živčne celice/nevroni: čutilni/senzorični, gibalni/motorični, povezovalni/internevroni
		+ nevroglija: opora, preskrbovanje nevronov s hranili, vzdrževanje homeostaze (vzdrževanje notranjega stanja ne glede na okolje), tvori mielin za izolacijo živcev, ščiti živce, sodelovanje pri nastajanju sinaps in prenosu signalov
		+ zgradba nevrona: **dendriti** na **telesu** za povezavo z drugimi nevroni, **akson** za prenos signalov do mišic ali drugih nevronov, ovit v **mielinsko ovojnico** s **schwannovimi celicami** in **ranvierovimi zažetki**, **živčni končiči** aksona se vežejo dalje

# transportni/cirkulacijski sistem - obtočila
* difuzija ne zadostuje pri večjih in bolj aktivnih organizmih
* odprt: srce črpa hemolinfo po arteriji v arteriole, ki se iztekajo v znotrajtelesno votlino kot medceličnina-energetsko varčen sistem-mehkužci in členonožci
* zaprt krvožilni sistem: arteriole se razvejijo v kapilarni preplet - izmenjava snovi med kapilarami in medceličnino: vretenčarji, kolobarniki, glavonožci
* spužve, ožigalkarji, vrtinčarji: transport po medceličnini po primarni telesni votlini
* mehkužci: polži in školjke: odprt krvožilni sistem, glavonožci (lignje, sipe, hobotnice): zaprt
* kolobarniki: zaprt krvožilni sistem, kateremu je več src in peristaltično gibanje v veliko pomoč
* vretenčarji: zaprt, transport po medceličnini na lokalni ravni v tkivih, kri (oksigenirana/deoksigenirana), srce, žile, s prehodom vretenčarjev na kopno se razvije dvojni krvožilni sistem
* ribe: sklenjen enojen krvožilni sistem, srce -> škrge -> telo -> srce (to je, btw, spet isto srce), dvodelno srce (preddvor in prekat), plavanje pospeši krvni obtok
* dvoživke: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dva preddvora in en prekat, ličinke škrge, odrasle živali dihajo skozi kožo
* plazilci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dve preddvora in en prekat, ki pa je preganjen, kar znatno zmanjša mešanje krvi
* ptice in sesalci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, štiridelno srce; **veliki oz. sistemski** in **mali oz. pljučni** obtok
* venam se priključijo tudi limfne žile, podtlak sesa limfo
* notranjost žil je prekrita s tanko enoplastno povrhnjico (endotelom), nad to plastjo pa so gladke mišice in vezivno tkivo; arterije, arteriole, kapilare, venule, vene
* arterije (odvodnice): aorta je največja. upor toka se spreminja z vazodilatacijo in vazokonstrikcijo; notranji žilni sloj (tunica intima)-epitel, srednji (tunica media)-mišice, zunanji (externa)-elastičnost
* kapilare (lasnice): izmenjava hranilnih in odpadnih snovi, premer 10 mikrometrov, pleteži/prepleti, po vseh tkivih, endotel (enoplastna povrhnjica z bazalno lamino - plastjo beljakovim, ki jih izločajo epitelne celice za oporo)
* osmotski tlak je nasprotni hidrostatičnemu
* vene (dovodnice) nizek krvni tlak, zaklopke za enosmerni tok, manj elastičja in mišičja, večji lumen, endotel, vena cava je največja
* krčne žile: venska kri iz nog se navzgor vrača s pomočjo krčenja mišic meč, popuščanje tamkajšnih zaklopk, pekoč občutek, težke in utrujene noge, otekanje, modrikaste in zvijugane vene
* človeško srce: leva stran potiska kri v telo, desna pa v pljuča, srce je bolj na levi, v votlini, obdani z osrčnikom - perikardom, dvoplastno mreno iz močnih vezivnih tkiv, srčni pretin, dvo/trilistna zaklopka
* srčni cikel: skrčite-kontrakcija, sprostitev-relaksacija, sistola-stiskanje mišic in iztiskanje v prekata in arteriji, diastola-sprostitev mišic in polnjenje preddvorov - sistolični in diastolični tlak
* jetrni krvni obrok: podsistem sistemskega, od prebavnih organov in vranice teče kri skozi jetra, nato šele v srce, jetra skrbijo za uravnavanje homeostaze zaradi nenadnega vstopa snovi v telo
* limfni sistem: zaradi hidrostatskega tlaka krvožilje vseskozi izgublja plazmo, v vene se na dan vrne 4 L limfe, transport maščob iz črevesja in limfocitov po telesu, limfne žile, limfni vozli (bezgavke z limfociti)

# dihala
* kisik prehaja v organizem z difuzijo, dihalne površine morajo biti vlažne, saj je kisik lahko sprejet samo v raztopini
* zunanje dihanje poteka na dihalnih/respiracijskih površinah, transportni sistem pa povezuje zunanje dihanje **s** celičnim
* v vodi je 4-8 mL kisika na L, v zraku pa 210 mL, vendar se mora pri kopenskih organizmih kisik na dihalni površini najprej raztopiti
* dihalne površine so znotraj telesa, da so zaščitene pred izsušitvijo
* tipi dihal:
	- difuzija skozi membrano: protisti/praživali
	- difuzija skozi telesno površino/integumentalno dihanje: spužve, vrtinčarji, kolobarniki, ožigalkarji, dvoživke (odrasle tudi s pljuči, ličinke le z zunanjimi škrgami), ploski črvi
	- škrge: raki, vodni polži, glavonožci, nekatere vodne ličinke žuželk, ribe, ličinke dvoživk
		+ mehkužci: zunanje škrge-izvihki povrhnjice: **primarno** dihalo: z migetalkami ustvarjajo vodni tok, ki teče mimo škrg, **sekundarno** pa je stena plaščeve votline-zunanja pljuča
		+ raki: z veslastimi okončinami ustvarjajo stalen tok, ki teče mimo zunanjih škrg
		+ ribe: parne notranje škrge s škržnimi lističi na škržnih lokih-velika površina, protitočni sistem: kri v kapilarah teče v nasprotni smeri toka oblivanja vode, hrustančnice: škržne komore, voda vstopi skozi usta iz zapušča skozi škržne reže s stalnim plavanjem, kostnice: z izmeničnim odpiranjem ust in škržnih poklopcev dosežejo stalen vodni tok, do 80% nasičenost krvi s kisikom
	- traheje/zračnice: pajkovci, stonoge, žuželke
	- pljuča: kopenski polži pljučarji, dvoživke, plazilci (imajo suho kožo), ptiči, sesalci, razvita iz sprednjega dela prebavil
		+ ptice: med letom: vdih: svež zrak v zadnje dihalne vrečke, porabljen iz pljuč v prednje, izdih: zadnje->pljuča, prednje->ven, velika površina sicer majhnih pljučk, pri vdihu ostanejo enako velika
* človeška ribica je dvoživka, ampak neotenija: ob spolni dozorelosti je še vedno enaka ličinki: ima zunanje škrge
* človeška dihala: sapnik/traheja, sapnice/bronhij, sapničice/bronhioli, migetalčni epitel izloča sluz, migetalke odstranjujejo tujke+prah+sluz, pljučna krila, pljučni režnji, pljučni mešički/alveoli in difuzija
	- zgornje dihalne poti: nos, ustna votlina z nosnimi školjkami in migetalkasto nosno sluznico, ki usmerja delce prahu proti požiralniku, žrelo, grlo
	- voh: plini in trdi delci, razopljeni v sluzi v rumeni vohalni sluznici (4 kvadratne cm) stimulirajo živčna vlakna, ki se združijo v vohalni živec, ki prevaja vzburenje v središče za voh
	- žrelo: križišče dihalne in prebavne poti, evstahijeva cev predstavlja povezavo s srednjim ušesom-izenačevanje pritiska, žrelnica ščiti dihalne poti pred okužbami, na mandljih pa se nabirajo bakterije
	- grlo: trije močni ščitasti hrustanci, sapnik ima pa obročaste, nad grlom je poklopec/epiglotis, ki med požiranjem zapre sapnik. pod grlom objema sapnik žleza ščitnica.
	- glas: v grlu sta glasilki-kožni gubi iz elastičnega vezivnega tkiva, ki se med govorjenjem napneta
	- pljuča: pokriva popljučnica, prsno votlino pa porebrnica, obe mreni se tesno stikata, ob predoru (pnevmotoraks) se sesedejo/kolapsirajo, med njima je obpljučna tekočina. D krilo 3 režnje, L 2 režnja
	- alveoli: v tekočini so surfaktanti, ki preprečujejo zmanjšanje površine zaradi površinske napetosti, hemoglobin je dihalni pigment, ker je kisik v krvi slabše topen
	- CO2 se po krvi pretaka kot bikarbonat/hidrogenkarbonat, prej se pretvori v ogljikovo kislino (z encimom ogljikova anhidraza) CO2+H2O=H2CO3=HCO3-+H+ - naravni pufer
	- vdih: skrči se prepona in medrebrne mišice, ventilacijo regulirata avtonomni in somatski sistem
	- preostala, dihalna, dopolnilna prostornina in rezervna prostornina (aktivni izdih), vitalna (rezervna+dihalna+dopolnilna), totalna (vitalna+preostala) - s spirogramom jih merimo

# prebavila
* avtotrofi hranilne snovi izdelajo sami-rastline, alge, cianobakterije, kemoavtotrofne bakterije.
* heterotrofi pa hranilne snovi dobijo v obliki organskih molekul s hrano (rastlino-, meso-, vse-jedci).
	- saprofiti-gniloživke, paraziti-zajedavci, simbioti
* prebava: razgradnja kompleksnih organskih snovi za izgradnjo, ATP, skladiščenje (glikogen, maščobe).
* esencialne hranilne snovi pridobimo s hrano in jih ni moč samostojno sintetizirati
	- esencialne aminokisline: meso, mleko, jajca, nekatere stročnice in žitarice,
	- esencialne maščobne kisline - nenasičene: semena, žita, zelenjava,
	- vitamini: motnje => hipo-/hiper-vitaminoza,
		+ v vodi topni: vitamin B (koencimi), vitamin C (tvorba vezivnega tkiva)
		+ v maščobah topni: A (gradnja vidnih pigmentov), D (absorpcija Ca in kosti), E (celična membrana), K (strjevanje krvi)
	- minerali: anorganske hranilne snovi - sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki, žita
		+ ioni/molekule nekega kemijskega elementa in so anorganske snovi
		+ uravnavanje osmotskega tlaka, rasti, razvoja in delovanja telesa
		+ K (mišice, živci), Ca (kosti, zobje), Cl (osmoravnovesje, želodčni sok), I (hormoni ščitnice), Na (živčevje), F (k&z), Mg (kofaktor, nastanek ATP), Fe (hemoglobin, kofaktor)
* prehrana in prebava:
	1. sprejem hrane: plenjenje, sesanje, filtriranje, parazitizem
	2. prebava: mehanska, kemijska/encimska, mikrobiota
	3. vsrkavanje (absorbcija) hranilnih snovi
	4. iztrebljanje (defekacija) neprebavljenih in neprebavljivih snovi
* kje prebavljajo različni organizmi:
	- v celici (prebavna vakuola: enoceličarji, spužve, ...)
	- v prebavilu
		+ prebavna vreča: aproktni organizmi - ploski črvi, ožigalkarji
		+ prebavna cev: evproktni organizmi - večina živali
	- izven organizma (pajki, morske zvezde, glive, mesojede rastline)
	- ne prebavljajo
* vrste prebavne razgradnje:
	- mehanska: ++površina: zobje-vretenčarji, čeljustne nožice-raki, kljun, strgača-polži, mlinček.
	- kemična: za posamezne organske molekule specifični encimi
* prebava enoceličarjev: minerale neposredno privzemajo iz okolja.
	- organski drobir privzemajo endocitotsko (znotrajcelično)
	- usmerjanje delcev z migetalkami/bički -> endocitotski vezikel + lizosomi -> prebavna vakuola -> prebava (pH raste) -> absorpcija preko membrane v citoplazmo -> eksocitoza odpadnih snovi, ko se prebavna vakuola združi z zadnjično poro
* prebava spužv: znotrajcelična (prebavnih organov ni)
	- celice ovratničarke v prebavni votlini prebavljajo, z bički ustvarjajo vodni tok obtočilna()
	- pore dotekalke na spužvi za dostop vode s hrano, privzem delcev s fagocitozo-sluzasti ovratnik
	- vezikelna prebava se konča v ameboidni celici poleg ovratničarke, voda izstopi skozi odtekalko
	- to ni zunajcelična/črevesna prebava, ker v prebavno votlino ni izločenih encimov
* mnogoceličarji in zunajcelična prebava, ki omogoča privzem večjih delcev
	- encimi, izločeni iz žleznih celic, delujejo izven celic, pogoj je izoblikovana telesna votlina
	- prebavna vreča: notranja stena, obložena s prebavnim epitelom iz žleznih in absorpcijskih celic
	- ena odprtina za vhod in izhod, vreča ima funkcijo prebave, dihanja in cirkulacije
	- primer: ožigalkarji, npr. zeleni trdoživ
* prebavna cev z eno odprtino je slepo zaprta: vrtinčarji in sesači
	- žlezne celice v steni črevesja izločajo prebavne sokove
	- absorpcijske celice privzemajo manjše molekule. APROKTNO prebavilo nima zadnjične odprtine
* prebavna cev z dvema odprinama: EVPROKTNO prebavilo. zunanje okolje organizma znotraj telesa (topologi)
	- trakt s kontinuirano enosmerno prebavo; več pridobljenih snovi->energije->kompleksni organizmi
	- specializacija delov, povezava z drugimi organskimi sistemi.
	- primer: gliste, mehkužci, kolobarniki, členonožci in vretenčarji
* žuželke: evprokti. na glavi imajo obustne okončine: grizalo, lizalo, bodalo, seslo
* vretenčarji: sprednje, srednje, zadnje črevo
* ptice: kljun, golša-začasno shran. hrane, mlinček-kamenčki, žlezovnik-encimska razgradnja-2. želodec
* prežvekovalci-krave, ovce, koze, jeleni, kamele: veliki večdelni želodci
	- vamp: del želodca z veliko simbiotskimi enoceličnimi razgrajevalci celuloze
	- celulaza za delno (manjšinsko) izkoriščanje celuloze
	- z želodčnimi sokovi prepojeno hrano vrnejo v usta za dodatno prežvekovanje in boljši izkoristek
* črevo: rastlinoj-kratko tanko črevo, dolgo slepo in debelo. mesoj-dolgo tanko, kratko slepo in debelo
* zobje: ovca-pomanjkanje sekalcev, pes-rezalni kočniki, mali podočniki, opica-veliki kočniki/podočniki

## prebava pri človeku
* slinavke: podjezična, podčeljustna, obušesna.
* prebavna sluznica pa z žleznimi in absorpcijskimi celicami pa izloča sluz, encimi in druge snovi.
* pet faz prebavil: zaužitje, peristaltika (gibanje po traktu), razgranja (meh+kem), iztrebljanje
* ustna votlina: mehanska prebava z zobmi, jezikom, žvekalnimi mišicami ter kemijska s slino.
	- trojna vloga sline: navlažitev, raztapljanje snovi za okušanje in encimatska razgradnja
	- zob: krona, vrat, korenina. v zobni jamici, pritrdilni cement. trda sklenina, notranja zobovina
		+ čisto v notranjosti je zobna pulpa z vezivnim tkivom, v katerega segajo živci in žile
		+ 20 mlečnih, 32 stalnih. 4 sekalec, 2x1 podočnik, 2x2 ličnik, 2x3 kočnik
	- žrelo (razcep, refleks s poklopcem), požiralnik (sluzne celice, prečno progaste&gladke mišice)
* želodec: pod trebušno prepono. ustje: prehod med požiralnikom in želodcem
	- vratar na koncu želodca - krožna mišica zapiralka
	- mehanska (krčenje) in kemijska (encimi) prebava želodčne kaše
	- če ležimo na levem boku, kaša ne bo ob odprtinah, ampak na drugi strani želodca (bolje)
	- žlezne stene izločajo encime. konec prebave CH, začetek delovanja proteaz in lipaz
	- izločanje HCl zniža pH na 1-2: baktericidno delovanje in denaturacija beljakovin
	- iz pepsinogena ob stiku s HCl nastane encim PEPSIN (proteaza: beljakovine -> polipeptidi)
	- želodčna sluznica: zaščitni epitel izloča sluz, žlezni encime in HCl, izločalke hormonov
	- želodčne jamice za večjo površino
	- refluks: uhajanje želodčne kisline v požiralnik: bolečina, pekoči občutek, pritisk v prstih
	- čir/ukus: razjeda sluznice, bolečine in krvavitev, vzrok je stres, kajenje, neustrezna prebava
* tanko črevo: 7 metrov: dvanajstnik (razgradnja), tešče črevo (privzem hranil), vito črevo (privzem)
	- dvanajstnik: encimi iz trebušne slinavke, žolčne kisline iz jeter, sluznica nevtralizira, horm.
	- pankreas: prebavna in hormonalna žleza, natrijev bikarbonat, prebavni encimi, inzulin, glukagon
		+ eksokrina (hormoni) in endokrina (prebavni encimi) žleza
	- žolčnik: skladišči žolč (sok s solmi, elektroliti, odpadnimi snovmi) iz jeter - žolčni vod
	- encimi, specifični za pH, temperaturo
		+ karbohidraze (amilaza) cepijo CH do monosaharidov
		+ peptidaze (pepsin, tripsin) cepijo beljakovine ali polipeptide do aminokislin
		+ lipaze cepijo lipide do maščobnih kislin in glicerola
	- črevesne resice - VILI, nagubana membrana epitelskih celic - MIKROVILI. epitel: žlezne/ab. cel.
	- absorpcija:
		+ produkti lipidov (glicerol, maščobne kisline, monogliceridi), difuzija, limfa
		+ produkti CH, NK, proteinov (monosaharidi, fosfati, aminokisline), aktivno v kri
	- načini premikanja: peristaltika, segmentacija
* debelo črevo: absorpcija vode, vitaminov, mineralov, izločkov mikrobne flore, izoblikovanje iztrebka
* jetra
	- funkcije: nastajanje žolča, ptrsnova maščob, nastanek holesterola za celično membrano, sinteza proteinov za v krvni obtok (fibrinogen), predelava AK, nastanek sečnine iz NH3, prehod v kri in nato v seč, vzdrževanje stalne količine glukoze v krvi z glikogenomm, predelava hemoglobina in shranjevanje Fe, vitaminov, nastanek koagulacijskega faktorja, razstrupljanje snovi, odstranjevanje toksinov, encimska detoksifikacija
	- delovanje: vsrkane hranilne snovi preidejo v jetra preko dovodne jetrne vene, se pomeša s kisikom bogato krvjo, ki prihaja po jetrni arteriji, mešanica se prečisti in zapusti jetra preko izhodne jetrne žile, ki se priključi na spodnjo veliko veno dovodnico
	- jetrni režnjič-osnovna funkcionalna enota: vene v sredini za odtok krvi
		- celice predelajo škodljive snovi, žolč pa gre v posebne cevčice, ki vodijo v žolčni vod

### prebavne motnje
* prehranjenost: normalna, podhranjenost, prenahranjenost, hramba presežkov (maščobe, glikogen)
	- povečana telesna teža: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, ITM (m/l^2)
* diabetes: motnja v homeostazi glukoze v krvi, prizadetost krvožilja, oči, ledvic
	1. autoimuno uničenje delovanje beta Langerhansovih otočkov, ni inzulina, dodamo inzulin, otroci
	2. tarčne celice so na inzulin neodvisne. pojav v odrasli dobi, genetika, teža, nezdrav slog
* uravnavanje glukoze v krvi: hormona inzulin in glukagon delujeta nasprotujoče

# izločala
* omogočajo osmoregulacijo in izločajo odpadne snovi, vzdrževanje pH, ionskega ravnovesja.
* osmoregulacija: uravnavanje prehoda topljenca/vode med notranjem (telesne tekočine)/zunanjem okoljem.
* osmotsko ravnovesje raztopljenih snovi: homeostaza
* osmolarnost: merilo za količino raztopljenih delcev, ki vplivajo na osmotski tlak raztopine.
* sekcije živali glede na osmoznost:
	- izoosmozne: osmolarnost telesnih tekočin je enaka osmolarnosti okolja (morski nevretenčarji).
	- take, ki uravnavajo osmolarnost telesnih tekočin: sladkovodne, morske, kopenske živali
		+ uravnavajo koncentracijo ionov z aktivnim transportom.
		+ kopenskim živalim zato preti izsušitev.
* toničnost je podobna kot osmolarnost, le da toničnost obravnava le delce, ki membrane ne prehajajo.
* produkti presnove dušikovih spojin:
	- pri presnovi CH in maščob nastajata CO2 in H2O.
	- pri presnovi beljakovin, aminokislin in nukleinskih kislin pa N in S spojine (npr. amonijak).
	- oblika dušikovih spojin, ki so izločene, je odvisna od okolja:
		+ amonijak: topen v vodi, izločanje preko površine oz. zelo razredčen v H2O-vodne živali.
		+ sečnina: v H2O, manj toksična od amonijaka-sesalci, morski psi, kostnice, dvoživke.
		+ sečna kislina: malo H2O, netoksična, energijsko potratno-ptiči, žuželke, plazilci.
* delovanje: filtracija (velikost molekul), reabsorpcija, sekrecija, izločanje

## izločala nevretenčarjev
* ploski črvi (vrtinčar): protonevfridiji, ki se končajo s plamensko celico, v katero vstopa medceličnina
	- seč kot NH3 se potiska v večje cevi in se izloči skozi izločalno odprtino
* kolobarniki (deževnik): metanefridiji: tekočina vstopi v lijakasto ustje -> zbirna cevka (reapsorbcija) -> mehur
	- iz para metanevfridijev v členu se seč (NH3+sečnina) izloči skozi izločalne odprtine
* mehkužci: metanefridiji: lijakasto ustje, zbirna cevka (reabsorpcija), izliv v votlino
* raki, pajkovci, žuželke: 100+ malphigijevih cevk aktivno črpa Na+ in K+, pasivno sledijo voda, soli sečne kisline, ...
	- cevke vodijo v zadnje črevo, kjer se H20 & nekateri ioni vsrkajo, izloči se trda sečna kislina.
* vretenčarji: izločalne cevke - nefroni v ledvicah. seč/urin v mehurju. ločeno od prebavil.
	- protonefros (obloustke), mezonefros (ribe, dvoživke), metanefros (plazilci, ptiči, sesalci)
	- primarni seč s tlačnim filtriranjem, izločen je sekundarni seč (po reabs. in sekreciji)
		+ filtracija (sečna cevka), reabsorpcija, sekrecija (strupi), izločanje urina
* ribe: sladkovodne veliko izločajo, slanovodne aktivno razsoljujejo, izločajo malo vode.
	- hrustančnice (morski psi, skati): veliko sečnine v krvi, kri je izotonična z vodo
* dvoživke: kloaka
* plazilci: dve majhni ledvici, sicer sečna kislina, a želve izločajo sečnino. koncentriran seč.
* ptice: kloaka, nimajo mehurja, nekateri imajo solzne žleze za izločanje odvečnega NaCl
* sesalci: dve ledvici, sečevoda, seč v sečni mehur, sečnica do odprtine. aq sečnina v seču/urinu.

## izločala pri človeku
* za osmoregulacijo, izločanje nerabnih snovi, uravnavanje krvnega tlaka in pH telesnih tekočin
	- ledvice so v maščobni vezivni ovojnici v kotanji na zadnji strani trebušne votline
	- ledvična arterija vstop, ledvična vena in sečevod izstop, sečevoda -> mehur -> sečnica
	- nefron: osnovna strukturna in funkcionalna enota ledvice (ledvična cevka)
	- filtriranje krvi: kapilarni klobčic/glomerul v koncu nefrona (bowmanova kapsula)
	- reabsorpcija v Henlejevi zanki in v zbiralcih, preostali seč steče v sečevod
	- bowmanova kapsula in glomerul predstavljata ledvično/malphigijevo telesce
	- henleyeva zanka je obdana s arterijsko-venoznim kapilarnim prepletom
	- primarnega urina je veliko (200 L). bowmanova kapsula je iz PODOCIT za hitrejšo filtracijo.
	- delitev snovi v primarnem urinu:
		+ popolna reabsorpcija: glukoza, aminokisline
		+ selektivna reabsorpcija po potrebi: voda, Na+
		+ izločene snovi: H+, K+, sečnina, sečna kislina, kreatinin
	- ADH hormon (CŽŠ): antidiuretični hormon uravnava izločanje vode - DIUREZO
		+ v steni zbiralca so pore, preko katerih prehaja voda. ADH uravnava število teh por.
	- NALOGE: uravnavanje ionskega ravnov., tlaka, seča (diureza), pH, izločanje, tvorba hormonov
	- KAMNI: soli kalcija ali sečne kisline. vzroki: premalo tekočine, dednost, okužbe (putika)
	- dializa: zunanje filtriranje krvi: izločanje vode, čiščenje krvi, znižanje krvnega tlaka

# koža pri človeku
* pred poškodbami, okužbami, izgubo vode, UV žarki, termoregulira, čuti, vitamin D, izločalo, rezerve
* povrhnjica-epidermis: večskladni ploščati epitel - proti UV, keratin v mrtvih celicah rožene plasti
	- keratinociti (žive celice), korneociti (odmrle celice), mastna medceličnina na površju suha
* usnjica-dermis: dlake dotik, pritisk, termo, bolečina, znojnice, žile, čvrsta vlakna, elastin
	- žleze lojnice in znojnice, mlečne žleze so se razvile iz znojnic.
* podkožje-hipodermis/subkutis: vezivno tkivo z maščobami in žilami, termoizolator
* roževinaste tvorbe: dlake (mišice naježevalke), lasje (lasni mešiček, melanociti za barvo), nohti
	- pod nohtom živa povrhnjica - nohtna posteljica, nohtna matica - delitev celic
* homeostaza kalcija: vitamin D, nastaja v koži pod vplivom zmernih količin UV-tudi za imunski sistem
* bakterija *propionibacterium acnes* zapre izvodilo dlačnega mešička in povzroči značilno vnetje

# homeostaza in hormonalni sistem
* efektorji: strukture, ki se odzivajo na zunanje dražljaje
* sprejemne ali receptorske molekule vgrajene v membrano sprejemajo zunanje (signalne) molekule
* homeostaza: uravanje stabilnega notranjega okolja. regulatorji/konformisti: T, pH, osmotska jakost
* nadzorna zannka: čutilni del - receptorske molekule, nadzorno središče (procesor), izvršilec-odziv
* pozitivna (reakcije, maternica, zaužitje strupa)/negativna (homeostaza) povratna zanka
* hormoni: tarčne celice. negativna povratna zanka: kalcij v krvi, ravnovesje vode, sladkor v krvi
* antidiuretski hormon: hipotalamus povzroči občutek žeje in izloči ADH iz hipofize (poveča reabsor.)
* uravnavanje koncentracije glukoze v krvi: inzulin in glukagon
* porod: pritiskanje ploda na živec poveča kontrakcijo maternice. tudi izločanje mleka pri dojenju.
* dva načina nadzorovanja homeostaze: kemični hormonski signali, električni živčni signali
* hormonalni sistem: hormonalne celice so žlezno tkivo, ki z ostalimi tipi celic tvori žlezo.
	- notr.izl.: avtokrine-ista cel., parakrine-sosednje cel., endokrine-oddaljene tarčne celice
	- zun. izl.: vonjave, strupi, prebavni sokovi, feromoni pri žuželkah-hrana/ozemlje/spolnost
	- regulacija na lokalni ravni:
		+ citokini: spodbujajo celice imunskega sistema
		+ interferoni: obramba pred virusom
		+ prostaglandini: vazodilatacija, vnetni odziv
		+ rastni faktorji
		+ tumorska tkiva: napake
		+ plinaste signalne molekule: dober prehod z difuzijo, sproščanje gladkih mišic, žil
* hormoni: endokrine žleze jih izločajo, nizke koncentracije:
	- aminski iz spremenljenih aminokislin
	- steroidni iz holesterola
	- peptidni iz beljakovin
	- delitev na:
		+ topne v vodi: peptidni in aminski, vezikli, prenos po krvi, vezava na membrano
		+ topne v maščobah: steroidni in aminski, prenašalne molekule v krvi, grejo skozi mem
	- endokrine žleze nimajo izvodil, uravnavajo rast in razvoj, homeostazo, razmnoževanje
	- delitev na pospeševalne (simpatik) in zaviralne (parasimpatik)
	- delitev: sinergistično delovanje (več hkrati skupaj), antagonistično (nasprotujoče)
* hormonalne žleze z notranjim izločanjem: ščitnica, obščitnici, hipofiza, češarika, priželjc
* hormonalne žleze z notranjim in zunanjim izločanjem: trebušna slinavka, jetra, spolne žleze
* razpršene žlezne celice: srce, želodec, tanko črevo, ledvice, maščobno tkivo, koža