1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
|
#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
#include <pthread.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
#include <gsl/gsl_errno.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
#include <string.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
struct nit { // enotska krožnica je na četrtini podane širine
int začetek;
int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
unsigned int * platno;
pthread_t nit;
int stopnja;
int širina;
};
void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
while (številka) {
*izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
številka >>= 1;
}
}
_Atomic unsigned long long int izvs = 0, nekonv = 0;
void * računaj (void * vhod) {
struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
double koeficienti[nit->stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
double ničle[2*nit->stopnja]; // ima pa n ničel, 2n so realni deli, 2n+1 pa imagin.
gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(nit->stopnja+1);
for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, nit->stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
nekonv++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
for (int j = 0; j < 2*nit->stopnja; j += 2) {
int višs = nit->širina/2 - ničle[j+1]*(nit->širina/4);
int širs = nit->širina/2 + ničle[j]*(nit->širina/4);
if (višs > nit->širina || širs > nit->širina || višs < 0 || širs < 0) {
izvs++;
continue;
}
nit->platno[nit->širina*višs+širs]++;
}
}
gsl_poly_complex_workspace_free(w);
return NULL;
}
int main (int argc, char ** argv) {
if (argc != 1+3) {
fprintf(stderr, "takole: %s stopnja širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
return 1;
}
int r = 0, zač = 0, stopnja = atoi(argv[1]), širina = atoi(argv[2]), šn = atoi(argv[3]);
gsl_set_error_handler_off();
struct nit niti[šn];
for (int i = 0; i < šn; i++) {
niti[i].začetek = zač;
niti[i].konec = (zač += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
niti[i].stopnja = stopnja;
niti[i].širina = širina;
if (!(niti[i].platno = malloc(sizeof(*niti[i].platno)*širina*širina))) {
fprintf(stderr, "premalo delovnega spomina\n");
return 2;
}
if ((r = pthread_create(&niti[i].nit, NULL, računaj, &niti[i]))) {
fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
return 3;
}
}
for (int i = 0; i < šn; i++) {
if ((r = pthread_join(niti[i].nit, NULL))) {
fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
return 4;
}
}
printf("P5 %d %d 256\n", širina, širina);
unsigned long long int over = 0;
for (int i = 0; i < širina*širina; i++) {
unsigned long long int sešt = 0;
for (int j = 0; j < šn; j++)
sešt += niti[j].platno[i];
if (sešt > 65535) {
fputc(0xFF, stdout);
over++;
continue;
}
fputc(sešt >> 8, stdout);
fputc(sešt % 256, stdout);
}
for (int i = 0; i < šn; i++) {
free(niti[i].platno);
}
fprintf(stderr, "%llu ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%llu polinomov ni konvergiralo\n"
"%llu vrednosti na sliki je preseglo najv. vrednost\n", izvs, nekonv, over);
return 0;
}
|
