path: root/zgo/zvezek.md

Absolutizem
===========

* v fevdalizmu so trije stanovi: cerkveno (140.000), posvetno (400.000) plemstvo in tretji stan (meščani, podložniki, kmeti) (25.000.000)
* ludvik XIV: absolutizem (popolna oblast ene osebe-vse tri veje) in merkantilizem (prosti trg z visokimi davki). "država, to sem jaz", "sončni kralj" zaradi gradnje palače v Versallu
* utemeljitelj merkantilizma je Jean Baptiste Colmere
* Peter Veliki po vzoru ludvika XIV evropizira zaostalo Rusijo - zgradi St. Petersburg, kaznuje kmete za neobrite brade
* v Prusiji absolutizem temelji na vojaški prisili
* cerkev in država vladata skupaj
* razsvetljeni absolutizem: fiziokratizem in reforme, kmet ustvarja novo vrednost, zadnji poskus ohranitve fevdalizma, habsburški imperij
* meščanska revolucija: odprava absolutizma in fevdalizma
* kriza fevdalnega sistema: cerkev in država potrebujeta vedno več denarja, izkoriščata podložnike, dušenje kmečkih uporov

Razsvetljenstvo
===============

* kraljestvo in čas razuma, kritika absolutizma, duhovno gibanje 18. stoletja, ki je zavzelo velik del evrope, začelo se je v angliji, vrhunec pa doživelo v franciji
* proti sholastiki: če prideta vera in razum navzkriž, zmaga vera
* preporod vere, tehnologije, znanosti, filozofije, napredka
* temelji na filozofiji Descartesa in Spinoze
* svoboda izražanja, kritika religije, progresivnost, prednost človekovega življenja
* francoski razsvetljenski misleci: 1789: začetek francoske revolucije
	- Voltaire: zgodovinar, pesnik, pipsatelj, kritik religije, oče moderne zgodovine, "čas izreče sodbo in stvari postavi na svoje mesto".
	- d'Alembert: matematik, fizik, naravoslovec
	- Diderot: z d'Alembertom naredita prepovedano, a dobro prodajano "enciklopedijo znanosti, umetnosti in obrti" (1751-1772). za objavo je dal pol svoje knjižnice katarini veliki.
		+ baje je napisal več
	- Rousseau: filozof, pisatelj, skladatelj, "Družbena pogodba" 1762, ljudstvo je najvišji suveren oblasti, država je pogodba med državljani. posameznik se odreče egoizmu v dobrobit skupnosti, država dela v naše dobro, imamo pravico do revolucije. Russeau je pozival k uporu in revoluciji. vsled suverenosti so nastale ZDA.
	- montesquieu: odvetnik, politični filozof, 1748 "Duh zakona": ločitev vej oblasti, poziva k revoluciji, že dve združeni veji lahko vodita v tiranijo
* še razsvetljenstva: rimskonemško cesarstvo (filozof Kant, matematik Leibniz), anglija (filozof in liberalec Locke), Newton (utemeljitelj naravoslovne znanosti), amerika (Thomas Jefferson, Benjamin Franklin)
* deizem (priznavajo boga a zanikajo njegovo vplivanje na svet), ateizem, kritika trgovine s sužnji, znanstvena metoda, deklaracija o neodvisnosti
* reforme kmetijstva, ureditev temelji na fiziokratizmu

Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA
==========================================

* sprva imajo kolonije francija, anglija, španija in nizozemska
* prva angleška kolonija je Virginija, do srede 18. stoletja še 12
* vojna za nova ozemlja
* razmere v evropi se poznajo v kolonijah
* sedemletna vojmna ANG:FR, ANG zmaga, pomagajo jim kolonisti, FR je oslabljena
	- trgovsko dobrim kolonijam anglija naprti stroške vojne: omejevanje gospodarstva in življenja
	- vedno večja obdavčitev blaga iz evrope
	- kolonije v angleškem parlamentu nimajo predstavnikov
	- postonski pokol 1770: ANG ubijejo 5 kolonistov na ulici
	- bojkot kolonistov proti davku na čaj: bostonska čajanka 1773
		+ maskirani kolonisti 45 ton pripeljanega čaja zmečejo v morje, kralj ANG odgovori z vojnimi ladjami
* trije kongresi:
	- 1774 1. celinski kongres: kolonisti se pritožijo kralju, ta se zanje ne zmeni.
	- 1775 2. celinski kongres: kolonisti prekinejo stike in zahtevajo odcepitev, George Washington vodi njihovo celinsko vojsko
	- 1776 3. celinski kongres: predstavniki 13. kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti 4. 7. v Filadelfiji. vojna je.
		+ **Thomas Jefferson**, Benjamin Franklin, Livingston, Sherman
		+ francozi, španci in nizozemci pomagajo kolonistom v vojni, ki traja od 1775
		+ vojna se konča 1781, 1783 se podpiše Versallska mirovna pogodba, francozi in nizozemci jih podpirajo - kip svobode
* federativna razsvetljenska republika: 1787 je sprejeta ustava, tri veje oblasti: predsednik-izvršilna, sodišče z vetom-sodna, kongres-zakonodajna
* slabosti: črnsko suženjstvo, samo bogati beli moški imajo volilno pravico, ubijanje indijancev
* prvi predsednik je George Washington

Francoska Revolucija (1789-1794)
================================

* vzroki in začetek: FR v težki ekonomski in vojaški situaciji, suša, socialne razlike, posledice sedemletne vojne
	- 5. 5. 1789 je po 175 letih sklican parlament kako se rešiti krize (1stan=1glas): sklic stanov: hočejo 1glava=1glas, ne dosežejo
	- 17. 6. 1789: 3. stan se proglasi za narodno skupščino (kasneje ustavodajna)
	- 20. 6. 1789: zaobljuba o zbiranju vse do rešitve problema, kralj prisiljen v strinjanje z ustavodajno skupščino
	- 14. 7. 1789: pohod na-/padec bastilije, zapor političnih nasprotnikov, francoski državni praznik
	- 4.-5. 8. 1789: nočna seja: osnutek nove ustave, asignati (pomožni bankovci), odprava fevdalnega sistema
* 26. 8. 1789: deklaracija o pravicah človeka in državljana: enakost, nedotakljivost lastnine, svoboda, bratstvo
* z ustavo, sprejeto 3. 9. 1791 kralju dajo pravico odložilnega veta in izvršilno oblast in ukinejo osnove revolucije
* volilna pravica je odvisna od premoženja, visoko meščanstvo poskrbi zase, ustavna monarhija
* oktobra pohod žensk v Versaillu, ko ženske prepričajo kralja, da pride živet v Pariz
* kralj ludvik XVI kljub temu, da je poskušal pobegniti (ujamejo ga v Vasenessu), dobi veliko pravic, lastnina se ščiti
* 14. 9. 1791: ustava je sprejeta - žirondinci-visoki meščani so na oblasti
* svoboda, bratstvo in enakost so osnove revolucije
* evropska plemiška koalicija izda pilniško izjavo: evropski monarhi podprejo FR kralja Ludvika XVI, dobi izvršilno pravico, podlaga za začetek vojne, saj fevdalna evropa skuša zrušiti revolucijo
* 20. 4. 1792 FR+PR napove 1. koalicijsko vojno avstrijskemu cesarstvu (do 1797)
* 1. faza revolucije: sprejetje ustave, vodi visoko meščanstvo, prve faze je konec 1791
* 2. faza:
	- 1. koalicijska vojna (Clunyjska izjava)
	- ustavodajna skupščina se preimenuje v zakonodajno
	- pilniška pogodba (prusija, rusija in piemont se pridružijo avstriji)
	- večina v franciji vojno podpira, sledi množična mobilizacija
	- upor najnižjih - sankilotov: zasedejo kraljevo palačo v versaillu, ga preselijo v zapor v pariz
	- sklic NARODNEGA KONVENTA iz zakonodajne skupščine, kazalo je slabo, vendar: bitka pri Valmiju je prva zmaga francije:
		+ 20. 9. 1792 zmaga prostovoljcev proti poklicni avstrijski in pruski vojski
	- narodni konvent 21. odpravi kraljevino, 22. ustanovijo 1. francosko republiko, novi revolucionarni koledar (do 1805), volilno pravico za vse, gilijotino kot humano usmrtitev namesto obešanja
	- 21. 1. 1793 kralja usmrtijo, oktobra 1793 pa še Marijo Antonijeto, hčerko Marije Terezije
* žirondinci so visoki meščani, ki želijo obdržati kralja kot politično figuro in imeti svobodni trg
* Jakobinska republika: razumni ateisti
	- spomladi 1793 se krepi koalicija proti FR.
	- jakobinci so drobni meščani iz samostana Sv. Jakob, na čelu z Dantonom, Robespierrom in Maratom
	- prevzamejo oblast, ustanovijo odbor za občo blaginjo, sprejmejo novo ustavo junija 1793
	- ustava: več pravic drobnemu meščanu, maksimizacija cen, mobilizacija vojske
	- nikoli ni konec vojne, nikoli ustava ne začne veljati
	- proti žirondincem so, ki so pobili 100 jakobincev iz konventa (masaker v Lionu 6. 1793)
	- marata ubije podtaknjena ženska, ogroženi jakobinci pa začnejo z Jakobinskim terorjem
	- dantona robespierre obtoži izdaje in ga ubije, ostane sam, julija ga ubijejo
	- danton je predlagal konsenz z žirondinci
	- zgubili so zaupanje kmetov, ko so jim pobirali pridelek, češ da bo po vojni boljše
	- po smrti Robespierra julija 1794 in padcu Jakobincev na oblast pride visoko meščanstvo.
* koalicijske vojne: 1792-1815

Napoleon Bonaparte (1769-1821)
==============================

* visoki meščani ga rabijo, da vzpostavi mir in jim zavzame ozemlje
* po revoluciji ni več pomembna plemiška kri
* med revolucijo so plemiči pobegnili iz pariza
* sprva je bil simpatičen jakobincem, s 24 leti postane general
* 1794: termidorjanski preobrat julija, ko je konec z robespierrom, zavladajo spet visoki meščani
* 1795: zaduši nemir ljudstva in ustvari direktorijat: 5 direktorijev in napreduje v poveljnika francoske armade
* do 1797 je FR v vojni z AT, spomladi 1797 se odpravi v Berlin in v Campo Formidu podpiše mirovno pogodbo (17. 10. 1797)
* Bonaparte in Francija bi rada obračunala z Anglijo
* na prvem pohodu na Egipt (1798) je poražen in mu uničijo ladjevje
	- osvoji pa Rim
* sestava protifrancoske koalicije: ANG, RU, AT, Turčija, Portugalska, Švedska
* 2. koalicijska vojna: 1798-1802: odprava v Rim in neuspečno onemogočanje Anglije
* po porazu v egiptu naredi dražvni urad: 1799: konzulat s tremi konzuli, on je glavni, 12. 1799 razglasi konec francoske revolucije
* konkordat 1801: pogodba med državo in cerkvijo
	- cerkvi odvzamejo veliko premoženja, cerkev dobi svobodo bogoslužja, verouka, možnost obnovitve papeškega imperija
* 1802 premaga anglijo s svojo desno roko, ministrom, vzpostavi vsesplošni mir, moč mu raste
	- finančna, davčna in šolska reforma, cenzura, policija, omejena svoboda posameznikov, zatiranje nasprotnikov, razglasi se za dosmrtnega glavnega konzula
* 1804 se krona za 1. cesarja v notredamu v parizu
	- napoleonov zakonik-Kod civil (2251 členov): temelj moderne evropske zakonodaje z načeli evropske revolucije: enakopravnost, svoboda, verska strpnost, nedotakljivost lastnine, odprava fevdalizma
	- odpravljena druga republika, plemstvu vrne nazive, a ne zemlje in moči.
	- sorodnikom da vladarske nazive - 1808 njegov brat postane vladar Španije, istega leta ga preženejo
	- omeji politično voljo na *vzklikanje* in *odobravanje*
* 1805: zavzame dunaj, bitka na moravskem, tam premaga avstrijsko-rusko vojsko
* 10. 1805: Admiral Nelson izgubi življenje v bitki pri Trafalgarju in reši Anglijo Napoleonovega napada.
* anglija - tretja protifrancoska koalicija
* 1806: zmaga pri Jeni in Anerstadu: ukine rimskonemško cesarstvo, ustanovi rimsko zvezo pod francoskim vodstvom, četrta protifrancoska koalicija, celinska zapora
* 13. 10. 1809: ilirkse province - avstrija krši celinsko zaporo (do leta 1813), zavzame portugalsko in španijo, se poroči z avstrijsko princezo Marijo Luizo
* 1812: rusi kršijo celinsko zaporo, napoleon jih napade, rusi požgejo vasi, da napoleonova vojska izstrada v bitki pri Borodinu. V Moskvi se znajdejo izpraznjeni, požgani, lačni in mrzli - začetek konca
* oktober 1813: bitka pri Leipzigu: evropske koalicijske sile porazijo Napoleona in ga izženejo na otok Elbo
* 1814: zavezniške sile napadejo pariz in okronajo bourbone: ludvika XVIII. napoleon se vrne iz Elbe, vojaki, ki naj bi ga ustavili, potegnejo z njim in vlada še 100 dni
* junija 1815 je v bitki pri Waterlooju poražen, izgnan je na otok svete helene, kjer živi do konca življenja
* mogoče je bil zastrupljen z erzenom ali pa je mogoče umrl od raka na želodcu
* dejal je, da naj bo Istanbul središče sveta

Ilirske province (1809-1813)
============================

* začetek 1809 po bitki pete koalicije, šest civilnih in ena vojna krajina
* niso sestavni del FR cesarstva, uporablja pa se FR grb in zastava. glavno mesto je Ljubljana
* generalni guverner je maršal Avgust Marmont
* Vodnik in ostali razsvetljenci so bili sprva navdušeni nad razsvetljensko idejo, meščanstvo podpre enakosti, plemstvo je proti revoluciji.
* FR uvedejo novo uporavno ratdelitev: odpravijo deželne stanove, jih pretvorijo v državne
	- ločijo upravo od sodstva
	- fevdalcem zmanjšajo moč
	- 1/5 manj podložnikove obveznosti
	- fevdalizma ne odpravijo
	- enakost državljanov pred zakonom
	- ukinejo cerkvene praznike, razpustijo samostane
	- cerkev izgubi nadzor nad šolstvom
	- učni jezik je narodni - slovenščina oziroma hrvaščina
	- ustanovljena štiriletna OŠ in akademija
	- trajno odpravijo cehe
	- uvededjo civilno poroko poleg cerkvene
	- stari trgovski tokovi se zavoljo turških prekinejo
	- naši fantje 1812 morajo iti napasti rusijo, takrat je simpatije konec: rokovnjači (F), ilirski polk
* valentin vodnik odpre licej v ljubljani, ki je 1811 spremenjen v akademijo s petimi fakultetami, tudi v zadru
* 1813 je z bitko pri Leipzigu Ilirskih provinc konec in spet smo pod avstrijsko oblastjo
* ilirsko državljanstvo

Etc.
====

* robotniški patent: 1771: odmejijo dodatno tlako podložnikov na največ 4 dni v tednu
* nevolniški patent: 1782: odpravljena je osebna odvisnost podložnikov (vezanost na zemljo), podložnik je imel možnost odkupiti zemljo v dedni zakup (pravica do dedovanja)

dunajski kongres
================

* nova politična ureditev Evrope po Napoleonu, zmaga konzervativnih sil v Evropi, restavracija: obnovitev konzervativnih sil v Evropi
* načelo legitimnosti: Bourboni in stare dinastije dajo na oblast, vzpostavitev ravnotežja moči
* 9. 1814 - 6. 1815: zmaga reakcije, vrnitev v stari red pred Napoleonom
* ustanovitev svete zveze/alianse na predlog ruskega carja Aleksandra 1.: RU, AT, PR (kasneje še VB): sklepi in orodje za ohranjanje starega stanja
* mirovna pogodba s Francijo: pariški mir: meje iz 1972 se priznajo Franciji in 6.000.000 frankov kazni, do odplačila (1819) je v Franciji okupatorska vojska, francija mora vrniti ukradene umetnine
* vrnitev Ludvika XVIII (Bourbonske dinastije) in na sploh vrnitev stare vladavine: papež v rim, Savojci v Sardinijo, nizozemska dobi nazaj kraljevino "Oranje"
* ozemeljske prerazporeditve: švedska da finsko Rusiji, švedska dobi norveško od Dancev, Rusija dobi turško Vesarabijo in večji del Poljske, VB dobi strateške pomorske točke: Hannover, malto, rt dobrega upanja in postane 1. pomorska in kolonialna velesila, nizozemska dobi Belgijo in Luksemburg, Avstrija dobi v zameno za Belgijo Salzburg, tirolsko, ilirske province, Benečijo, Lombardijo
* 1806: iz nemškega cesarstva nastane ohlapna nemška zveza: 35 kneževin in 4 svobodna mesta: skrb za notranjo in zunanjo varnost
* sekularizacija: manjši vpliv cerkve v javnem življenju
* mediatizacija: združenje malih mest v večje nemške države
* 11. 1815 se sveti aliansi pridruži še velika Britanija, od takrat temu pravimo četverna zveza: vera, patriarhalni način, si pomagajo ohraniti sklepe dunajskega kongresa, dušijo liberalna gibanja
* 1818 se po plačilu odškodnine pridruži še francija
* trije kongresi:
	- 1820 v Opavi: dušenje nemirov v Španiji
	- 1821 v Ljubljani: v Španijo pošljejo vojsko Slovencev (F), Kongresni trg
	- 1822 v Veroni: 1823 Bourboni zatrejo revolucijo v Španiji
* 1829: Odrinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med Grki in Turki na Cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran Grkov.
* Belika Britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, Habsburžani, Prusija in Rusija pa ne

drugi in zadnji test
====================

3. d
----

* Dunajski kongres je bil v letih **1814-1815** in potrdi zmago **konzervativnih sil**.
* Ilirske province pridejo pod nadoblast **Habsburške** monarhije, ki ko pooseblja kancler **Metternich**, ki mora nato odstopiti marca leta **1848**.
* Po dunajskem kongresu je najmočnejša kopenska sila **Prusija**.
* Kongres Svete zveze v Ljubljani je bil **1821**.
* Napoleon Bonaparte ustanovi Ilirske province z mirom v **Schönbrunu**. Valentin Vodnik je napisal v njegovem času pesem **Ilirije oživljene**.
* Po julijski revoluciji v Franciji leta **1830** pride na oblast **Ludvik Filip** iz rodbine **Oreansov**.
* S pariškim mirom pride v Franciji na oblast **Ludvik XVIII.** iz rodbine **Bourbonov**.
* Francijo pa obnovijo v mejah iz leta **1792**, določijo ji tudi vojno **odškodnino** in vrniti bi morala ukradene **umetnine**.
* V vzhodnem vprašanju 18. stoletja igrata ključno vlogo državi **Rusija** in **Avstrija**, pasivno pa **Velika Britanija** in **Francija**.
* Voditelj prvega srbskega upora je **Peter Karadžordževič**, drugega pa **Miloš Obrenovič**.
* Zakon o zemljiški obvezi je bil v Habsburški monarhiji sprejet leta **1848**, v carski Rusiji pa leta **1861**.
* Drugo cesarstvo v Franciji pooseblja nečak **Louis Bonaparte - Napoleon III.**, ki cesar postane leta **1852**, traja v letih od **1852-1870**
* Francija postane republika po bitki pri **Sedanu** **2. 9. 1870**.
* Aleksander Bach je po funkciji **notranji minister** v Habsburški monarhiji.
* Oktobrsko diplomo leta **1861** nadomesti **Februarska** ustava.

* **Pojasni pojem Ilirizem, zakaj in kdo prinese idejo v slovenski prostor?**
	- Hrvaško nacionalno gibanje, ki je nastalo kot upor proti madžarizaciji. Temelji na združitvi južnih Slovanov (Ilirov) v nek skupen narod. Idejni vodja programa je Ljudevit Gaj, avtor programa pa je Janko Draškovič, ki je izdal tudi letak *Disartacije*. V slovenski prostor prinese to idejo Stanko Uraz kot upor proti germanizaciji.

* **Kdo je voditelj konzervativnega, kdo liberalnega kroga na Slovenskem v predmarčni dobi, ki zajema kateri čas?**
	- Voditelj konzervativnega kroga je Janez Bleiweis. Voditelj liberalnega pa France Prešeren. Predmarčna doba zajema čas od 1815 do 1848.

* **V zedinjevalnem procesu Italije je zelo pomembna osebnost pri združevanju razvidna na spodnji sliki. Katero državico je vodil in kdo je to?**
	- To je Camillo Cavour. Kot ministrski predsednik je vodil Piemont-Sardinijo.

* **Pojasni odnos Otta von Bismarcka do Avstrije!**
	- Leta 1862 je pruski kralj Viljem I. imenoval za ministrskega predsednika Otta von Bismarcka. Njegov cilj je bil združiti Nemško zvezo. Skupaj z Avstrijo so premagali Dansko ter si razdelili plen (Avstrija dobi Holstein, Prusija pa Schleswig). Ker Avstrija pomaga Prusiji, obrne hrbet Nemški zvezi (nima zaveznic). Bismarck leta 1855 naredi načrt za reorganizacijo Nemške zveze, a Avstrija temu nasprotuje. Prusija napove vojno Avstriji. Prusija podpiše sporazum z Italijo. Bitka pri Custozzi (28. 6. 1866) - Avstrija premaga Italijanske čete, in nato pri bitki na Visu še mornarico. Nato pa se zgodi Bitka pri Kraljevem gradcu, ki je največja bitka v 19. stoletju, in Prusija premaga Avstrijo.

* **Kdaj je mož na spoodnji sliki zasedel Sicilijo, navedi njegovo ime in priimek!**
	- Giuseppe Garibaldi je Sicilijo zasedel maja 1860.

* **Kdo je ključna osebnost v zedinjevalnem procesu do Nemškega cesarstva, kdaj in kje je razglasitev in kdo je imenovan za cesarja?**
	- Otto von Bismarck je znan pod imenom *kancler krvi in železa*. Leta 1862 je predstavil vprašanje o združitvi Nemčije. Razglasitev Nemškega cesarstva je 18. 1. 1871 v Versaillesu. Za cesarja je imenovan Viljem I. pruski.

* **Po kateri vojni in kdaj nastane Avstro-Ogrska, kako imenujemo pogodbo?**
	- Po Avstrijsko-Pruski vojni leta 1867. Pogodbo imenujemo Decembrska ustava.

* **Predstavi Pariško komuno, ključne pridobitve in razloge za zlom!**
	- Leta 1871 na državnih volitvah večino dobijo monarhisti, kar je sprožilo med množico velik val nezadovoljstva. Vlada se preseli v Versailles. 18. 3. 1871 želi vlada razorožiti narodno gardo, množica se upre tudi s streljanjem. 26. 3. 1871 izvolijo 81-članski svet, v katerem je bilo tudi 35 delavcev. Komuna je trajala 72 dni, vsi si strmeli k socialno pravičnejšemu sistemu.
	- Reforme: ločitev cerkve od države (povečanje posvetnih učiteljev namesto duhovnikov), enakopravnost žensk, enakopravna volilna pravica.
	- Oblasti niso bile pripravljene na revolucionarno tvorbo (komunisti so kasneje to dejanje označili za prezgodnje). Nemške in francoske čete po obleganju Pariza 21. 5. 1871 napadejo, čemur sledi krvavi teden, ko ubijejo in izženejo komuniste. Bili so mnenja, da takšen sistem ni primeren za republiko.