summaryrefslogtreecommitdiffstats
diff options
context:
space:
mode:
authorsijanec <sijanecantonluka@gmail.com>2020-11-01 23:20:55 +0100
committersijanec <sijanecantonluka@gmail.com>2020-11-01 23:20:55 +0100
commitf27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d (patch)
tree0c6bcd6fe178661b119d07c266b38e4287017d2c
parentaktualizacija za slovenščino (diff)
downloadsola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar.gz
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar.bz2
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar.lz
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar.xz
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.tar.zst
sola-gimb-2-f27002ba102fed79377a2b6c68f7a05ee4b9f96d.zip
-rw-r--r--slo/domace_naloge/3/dokument.txt34
1 files changed, 34 insertions, 0 deletions
diff --git a/slo/domace_naloge/3/dokument.txt b/slo/domace_naloge/3/dokument.txt
new file mode 100644
index 0000000..50c1144
--- /dev/null
+++ b/slo/domace_naloge/3/dokument.txt
@@ -0,0 +1,34 @@
+Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja
+===================================================
+
+Trpljenje mladega Wertherja (naslov izvirnika v nemščini: Die Leiden des jungen Werthers) je ohlapno-avtobiografski roman Johanna Wolfganga Goethejevega. Izšel je leta 1774, Goethe pa ga je napisal v petih tednih intenzivnega pisanja. Leta 1787 je objavil revizijo romana oziroma izboljšano različico. Goethe se je kmalu po izdaji uvrstil med najboljše nemške pisatelje in zaznamuje obdobje romantike na nemškem.
+
+# Krajši povzetek vsebine
+
+Večina romana, ki opisuje neuslišano ljubezen, je predstavljena v obliki pisem Wertherja, mladega umetnika občutljivega in strastnega temperamenta, svojemu prijatelju Wilhelmu. Pisma opišejo podrobno življenje Wertherja v izmišljeni vasici Wahlheim in se poglobijo globoko v Wertherjevo razmišljanje in čustva, predvsem ljubezenska. Werther tam spozna prelepo in pametno dekle Charlotte, najstarejše izmed nedavno osiromašenih bratov in sestra. Werther se nemudoma zaljubi v Lotte, čeprav že vnaprej ve, da je zaročena. Njen zaročenec je namreč ljubeč Albert, ki je prisegel Lottini materi na njeni smrtni postelji, da bo Lottino družino preživljal in ji bo ostal zvest.
+
+Lotte in Werther se dobro razumeta in se, kljub Wertherjevi bolečini ob videvanju njenega zaročenca, pri njej skoraj vsak dan sestaneta. Naenkrat pa Wertherju od bolečine, saj ve, da Lotte nikoli ne bo njegova, prekipi in brez pozdrava zapusti Wahlheim in se nastani v majhni vasici, polni bogatih prepotentnežev. Vsakdo, ki ga sreča, ga ozmerja ali kako drugače nad Wertherjem tam izkazuje svojo prevlado. Med peščico ljudi, ki Wertherja ne pritiskajo k tlom, je gospodična B..., ki spozna v Wertherju modreca in se je z njim pripravljena pogovoriti. Prav dobro se razumeta, vendar Wertherja še vedno pesti ljubezen do Lotte.
+
+Oči mu odpre norec, po Albertovih besedah pisar Lottinega očeta, ki je zblaznel zaradi podobnega razloga kot Werther; ljubezen zaradi Lottine neizmerne lepote. Takrat se zave, da ga čaka ista usoda, če prej ne uporabi po njegovih besedah edinega preostalega izhoda iz te bede, samomora.
+
+Tudi tega zaselka kajkmalu ne prenese več; Weimar se mu do konca zameri, ko ga nepričakovana druščina pri novem prijatelju odslovi, češ da ni dovolj visokega stanu za njih. Werther zato krene nazaj v Wahlheim, kjer ga spet odene ljubezenska bol, saj je priča poročeni Lotte. Kljub temu, da se Werther Lotte ni nikoli ljubezensko približal, mu ta zavoljo zvestobe do moža prepove nadaljne obiske, vse do božičnega večera. Werther vseeno še zadnjič prestopi njen prag in ji prebere svoj prevod Ossiana, da se oba zlomita in v solzah jo poljubi ter se odpravi domov.
+
+Še pred prepovedanim poljubom je Werther namigoval, da mora nekdo v tem ljubezenskem trikotniku --- Charlotte, Albert ali Werther sam --- umreti. Werther ni naklepal umora niti ni o njem resno razmišljal, kljub temu pa je na tihem upal na Albertovo smrt, čeprav ne bi zdržal trpljenja nekoga drugega. Še večkrat kot na smrt Alberta je pomislil na samomor, ki mu je ostal kot edina možnost izhoda. Doma napiše še poslednje besede, poravna dolgove in se z Albertovo izposojeno pištolo ustreli v glavo. Lotte je bila tista, ki je pištolo tudi predala njegovemu slugi. Tedaj je s tresavo roko vedno močneje doumevala Wertherjeve naklepe. Werther je pokopan na v poslednjih pismih večkrat omenjenem mestu izven pokopališča. Pogreba se Lotte in Albert nista udeležila.
+
+# Predstavitev romantičnega junaka
+
+Werther, glavni junak in glavni pripovedovalec Trpljenja mladega Wertherja, je prijazen mladenič, znan po tem, da je oblečen v moder telovnik, ki se ga je dotaknila Lotte, rumen frak in škornje. Zaljubi se v Lotte in, ko je ovit v bolečino zaradi neuslišane ljubezni, na koncu stori samomor. Werther je v veliki meri avtorjeva avtobiografska stvaritev, saj so Wertherjeva impresivna izobrazba ter številne njegove izkušnje podobne Goethejevim. Tako kot Goethe tudi Werther izvira iz bogate družine in se po diplomi naseli v bližnjem mestu, da začne svojo kariero. Preden se zaljubi v Lotte, se izkaže kot skrben opazovalec človeškega stanja, dober prijatelj in spreten sogovornik. Wertherjevo pripovedovanje je v obliki vrste pisem: na splošno svojemu prijatelju Wilhelmu, občasno Lotte in enkrat Albertu. S temi pismi prikazuje postopni upad razigrane mladosti in naraščajočo turobnost, saj čustvena obsedenost nadomešča racionalnost. V zadnjih trenutkih dela Wertherjevo pripoved nadomesti urednikova.
+
+Werther tako kot drugi romantični junaki poveličuje otroško brezskrbnost in povzdiguje misel otroške mentalitete nad odraslo. Otrokom pravzaprav zavida. Navzven ne kaže svoje težnje po samomoru, vendar samomor opredeljuje kot plemenito in pogumno dejanje, vendar tu ne najde velike podpore. Sam zagovarja neuslišano ljubezen kot bolezen in smrt oziroma samomor zaradi zlomljenega srca enači z smrtjo zaradi vročice.
+
+# Primerjava z drugimi romantičnimi deli
+
+Wertherja lahko primerjamo z byronističnim junakom, saj izraža prvine nestrinjanja z družbo in človeškim nagonom. Sicer lahko zgolj predpostavljamo, ampak Werther ima nekako slo po naravi. Werther se skorajda sramuje ljudstva zaradi socialnih razlik, podobno kot se byronistični junak počuti v družbi tujec. Werther bi lahko spadal med antijunake, podobno kot Lermontov Pečorin, le v drugačnem smislu. Zanj je bil samomor pogumno dejanje in meni, da je s svojim ciljem poplačal oziroma opravičil storjena dejanja. Pri tej temi je še veliko nestrinjanja, vendar očitno zaznamuje antiheroizem, saj se je po izdaji knjige veliko mladih in starih (vendar ne srednje starih) ljudi odločilo za samomor po težavah v življenju; prav tako v plavem telovniku, rumenem fraku, škornjih in s podobnima pištolama --- nekateri samomorilci so bili še srhljivo blizu Goetheju.
+
+# Ugotovitev, ki jo je o delu izrekla literarna avtoriteta
+
+Werther invites a political approach, in addition to a psychological one. Not only does it portray a wide spectrum of society, from farmhands to nobility, but several of Werther’s letters contain reflections on the prevailing class system. These societal implications, we have already seen, caused the novel’s earliest critics to consider the book a threat — welcome or not — to the established order. This response continued over the next two centuries, assuming various forms that reflect historical developments, from the rise of liberal nationalism through conservative nationalism to the Cold War clash between socialism and liberal democracy. Over time, the sometimes ...
+
+Vir: Duncan, Bruce. "Political Interpretations." In Goethe's 'Werther' and the Critics, 73-105. Rochester, NY; Woodbridge, Suffolk: Boydell & Brewer, 2005. [citirano 1. novembra 2020]. doi:10.7722/j.ctt81q50.7. [Internet]. Dostopno na naslovu: https://ž.ga/werthernc
+
+S to kritiko oziroma mnenjem se po branju obeh knjig strinjam. Seveda, Goethe v Wertherjevi zgodbi skozi Wertherjeve oči kritizira družbo osemnajstega stoletja, še posebej bogato "nobel" družbo bogatih vplivnežev visokega stanu. Goethe svoje mnenje izrazito ubesedi v pismih Wertherja Wilhelmu, s tem pa dodatno potrdi, da je delo pravzaprav avtobiografija in povzema občutke pisatelja.