summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex')
-rw-r--r--oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex4
1 files changed, 2 insertions, 2 deletions
diff --git a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
index 073ae20..b7e3220 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
@@ -4,7 +4,7 @@ V teoretičnem delu sva po svetovnem spletu in po knjižnih virih poiskala znač
\subsection{Pojem \textit{celostna umetnina}}
V članku Filozofskega vestnika je pojem definiran tako:
\begin{displayquote}
- \say{Pojem celostne umetnine (nem. Gesamtkunstwerk) in njegove pojavne oblike so tipičen novoveški pojav, ki poskuša znova združiti v eno vse posamezne umetniške zvrsti. Potreba po takšnem (ponovnem) združevanju se sklada z nastankom sodobnega pojma umetnosti /.../} (\cite{celostna})
+ \say{Pojem celostne umetnine (nem. Gesamtkunstwerk) in njegove pojavne oblike so tipičen novoveški pojav, ki poskuša znova združiti v eno vse posamezne umetniške zvrsti. Potreba po takšnem (ponovnem) združevanju se sklada z nastankom sodobnega pojma umetnosti /.../} (\cite[str.~83]{celostna})
\end{displayquote}
\subsubsection{V slikarstvu}
V slikarstvu se pojem celostne umetnine velikokrat pojavi v baroku, ko govorimo ne le o sliki sami, temveč tudi o njeni postavitvi, osvetlitvi, načinu slikanja, okvirju in okrasih.
@@ -13,7 +13,7 @@ Na primeru slovenskega parlamenta lahko izpostavimo več temeljev celostne umetn
\subsubsection{Barok}
V baroku se sakralna arhitektura združuje skupaj z sakralnim kiparstvom in glasbo. To se predvsem opazi v opernih hišah, ki so polne okrasja in arhitekturnega blišča.
\subsubsection{Pojav celostne umetnine po svetu}
-Celostna umetnina se pojavlja v grških tragedijah, romantičnih romanih evropske predromantike, Wagnerjevih operah in Baudelairovi pesmi Korespondence. (\cite{celostna})
+Celostna umetnina se pojavlja v grških tragedijah, romantičnih romanih evropske predromantike, Wagnerjevih operah in Baudelairovi pesmi Korespondence. (\cite[str.~84--90]{celostna})
\subsection{O slovenski zgradbi parlamenta in o njenem arhitektu}
V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila razpisana Prešernova nagrada na natečaj za arhitekturno zasnovo skupščinske stavbe. Na razpis se je prijavilo osemnajst arhitektov, prvega mesta ni dobil nihče. (\cite{delo})
\subsubsection{Arhitekt}