diff options
Diffstat (limited to 'oiv/osnutek/tex')
| -rw-r--r-- | oiv/osnutek/tex/priloge.tex | 6 | ||||
| -rw-r--r-- | oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex | 7 | ||||
| -rw-r--r-- | oiv/osnutek/tex/viri.tex | 2 | ||||
| -rw-r--r-- | oiv/osnutek/tex/zakljucek.tex | 6 |
4 files changed, 17 insertions, 4 deletions
diff --git a/oiv/osnutek/tex/priloge.tex b/oiv/osnutek/tex/priloge.tex new file mode 100644 index 0000000..8c74cf0 --- /dev/null +++ b/oiv/osnutek/tex/priloge.tex @@ -0,0 +1,6 @@ +\section{Priloge} +\subsection{Priloga 1 --- odgovori na anketni vprašalnik} +\paragraph{Opomba} Slika odgovorov je bila zajeta po pisanju analize, zato ima namesto petnajstih devetnajst odgovorov. +\begin{figure}[!htb] + \includegraphics[scale=\textwidth]{odgovori} +\end{figure} diff --git a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex index e23e779..490bae5 100644 --- a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex +++ b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex @@ -29,13 +29,14 @@ Vinko Glanz se je rodil 31. julija 1902 v Kotorju v Črni gori. Po končanem št \item Stavba ljudske skupščine (danes Parlament) \end{itemize} \subsubsection{Zgodovina} -Sprva je bilo govora o Plečnikovi Katedrali svobode, kasneje, leta 1954, pa se je začela gradnja na nekdanjih nunskih vrtovih --- brez gradbenega dovoljenja --- po Glanzovem modelu\cite{delo}. +Sprva je bilo govora o Plečnikovi Katedrali svobode, kasneje, leta 1954, pa se je začela gradnja na nekdanjih nunskih vrtovih --- brez gradbenega dovoljenja --- po Glanzovem modelu.\cite{delo} Stavba je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959 kot Ljudska skupščina. Prvič je začela delovati kot državni zbor 23. decembra 1992. 19. maja 2010 so potekale študentsko--dijaške demonstracije, ki so se spremenile v izgrede. Demonstranti so začeli metati razne predmete in poškodovali stavbo. 27. avgusta pa se je v stavbo zaletel avtomobil, ki je spet poškodoval stavbo.\cite{wikistavbadz} \paragraph{Notranjost} -freske in slike +V notranjosti parlamenta lahko najdemo več različnih slik in fresk različnih slovenskih umetnikov. Največja med njimi je slika slikarja Slavka Pengova, ki predstavlja zgodovino Slovencev. Opisuje Revolucijo leta 1848, združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino SHS, 2. svetovno vojno in osvoboditev slovenskega naroda. V prvem nadstropju lahko najdemo portrete vseh dosedanjih predsednikov. Seje državnega zbora potekajo v veliki dvorani, ki lahko sprejme do 150 poslancev, medtem ko seje ljudske skupščine potekajo v mali dvorani, ki pa ima 90 mest.\cite{enwikiparl} \paragraph{Portal} -zunanji črni del, izklesan iz črnega marmorja +Verjetno najbolj prepoznaven del parlamenta je črn portal okoli glavnega vhoda, ki se ga lahko zelo dobro vidi s Trga republike. Izklesan je iz črnega marmorja, na njem so upodobljene gole figure, ki naj bi uprizarjale različne motive.\cite{portal} +% \paragraph{okrasni vrt} premalo časa (: %\end{multicols} diff --git a/oiv/osnutek/tex/viri.tex b/oiv/osnutek/tex/viri.tex index 28083f2..88f3f99 100644 --- a/oiv/osnutek/tex/viri.tex +++ b/oiv/osnutek/tex/viri.tex @@ -6,6 +6,8 @@ Bojc, S. \textit{Galerija slovenskega kamna in umetnosti}. Delo. 2019. [Internet]. [citirano 16. oktobra 2020]. Dostopno na naslovu \shortlink{delo} \bibitem{glanz} Grabar, N. \textit{Arhitektura parlamenta po načrtih Vinka Glanza}. 2012. [citirano 16. oktobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{glanz} + \bibitem{enwikiparl} + \textit{National Assembly Building of Slovenia}. 2020. Angleška Wikipedia. [citirano 6. novembra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \url{https://w.wiki/kSE} \bibitem{poslopje} \textit{Parlamentarno poslopje}. Portal DZ. [citirano 16. oktobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{poslopje} \bibitem{wikistavbadz} % različna mnenja. UPORABLJAJ KRATKE LINKE, ~20 zna. diff --git a/oiv/osnutek/tex/zakljucek.tex b/oiv/osnutek/tex/zakljucek.tex index 5e6db1e..616c57b 100644 --- a/oiv/osnutek/tex/zakljucek.tex +++ b/oiv/osnutek/tex/zakljucek.tex @@ -1,5 +1,9 @@ \section{Zaključek} -Ta dokument je informativne narave in se lahko še spreminja. Najnovejša različica, torej PDFji in +Anketiranci večinoma niso vedeli odgovorov na vprašanja, kar potrdi najino hipotezo, da povprečen dijak ne ve veliko o stavbi. To potrdi hipoteze 1, 2 in 3. Prav tako se zdi, da se dijakom trenutna stavba zdi primerna, kar se pa ne ujema z najino hipotezo 5, vendar se jim vseeno zdi Plečnikova Katedrala svobode primernejša, kar potrdi hipotezo 6. + +% evo še zaključek če ti kaj pomaga + +\paragraph{Ta dokument} je informativne narave in se lahko še spreminja. Najnovejša različica, torej PDFji in \hologo{LaTeX} izvorna koda, zgodovina sprememb in prejšnje različice, je na voljo v mojem šolskem Git repozitoriju na \url{https://git.šijanec.eu/sijanec/sola-gimb-2} v mapi |