1 files changed, 6 insertions, 0 deletions

diff --git a/fil/platon.md b/fil/platon.md
new file mode 100644
index 0000000..73e885a
--- /dev/null
+++ b/fil/platon.md
@@ -0,0 +1,6 @@
+# Platonov nauk o votlini
+
+Platon loči objektivno resnico, ki je ena sama, in poglede na to resnico oziroma dražljaje, ki jih doživljamo. Dražljaje oziroma sence resnice občutimo in nam pričajo o resnici, vendar nenujno neposredno, lahko resnico prikazujejo v napačni luči, zatorej je nam resnica to, o čimer nam poročajo sence. Platon trdi, da je to dovolj za neizobraženega človeka in neizobražen človek bo s tem zadovoljen, vse dokler si ne razsvetli uma in se izobrazi, v prispodobi je izvlečen iz votline. Tak človek začne dojemati realnost še bolj objektivno, vendar z dražljaji resnice nikoli ne bo odkril. Ugotovi, da je za razumevanje življenja in dogajanja potrebno filozofsko razmišljanje, nasprotje od osredotočanja na eno stvar temveč širjenje pogleda in opazovanje stvari od daleč. Le tako lahko dobi dovolj veliko podatkov za predstavo zaznav oziroma senc, obenem ne sme verjeti niti lastnim čutom in jih mora vselej racionalno preveriti in ovrednotiti.
+Neizobraženi lahko le redko sodelujejo z izobraženimi, z razsvetljenimi. Konformnost jih pri spoznavanju resnice in želji po spoznavanju resnice ovira. Zadovoljni so z življenjem v utvarah, v namišljenih tekmovanjih prepoznavanja senc. Na izobražence gledajo nekako kot na prestopnike, pred katerimi se je treba obvarovati. Je to morebiti le preizražen nagon nezaupljivosti? Ne pustijo jim, da bi jim poskusili razkriti zaveso, mogoče celo zaradi strahu pred tistim, kar je za njo in morda podzavestno verjamejo, da bi jim znanje o tem lahko škodovalo in povzročalo duševne stiske.
+Lahko bi nadaljevali spet s prispodobo o obadu, ki je potreben za začetek mišljenja. Tudi sedajšnji izobraženec je bil prej zgolj del množice, neizobraženi slehernik, pa mu je vendar uspelo odpreti tok misli, ko je bil postavljen pred dejstvo.
+Pripoved je nekako paradoksna. Naj bo mar izobraženemu človeku drug izobražen človek zgolj kot še en dražljaj, zgolj kot še en občutek, ki ga je treba ovrednotiti? Da, vendar izobražen človek bo k temu pristopil z željo po nekem logičnem sosledju ali dokazu.