summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/slo
diff options
context:
space:
mode:
authorAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2021-10-17 21:18:45 +0200
committerAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2021-10-17 21:18:45 +0200
commitd0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115 (patch)
treec402f004bf47a6599e43a316f35d68b235628243 /slo
parentsaloma (diff)
downloadsola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar.gz
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar.bz2
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar.lz
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar.xz
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.tar.zst
sola-gimb-3-d0a9d4c45d9cff5a430320638c83be4148133115.zip
Diffstat (limited to 'slo')
-rw-r--r--slo/saloma.md19
1 files changed, 15 insertions, 4 deletions
diff --git a/slo/saloma.md b/slo/saloma.md
index a60bc78..6196c99 100644
--- a/slo/saloma.md
+++ b/slo/saloma.md
@@ -6,8 +6,8 @@
* oznaka (karakterizacija) dramskih oseb (Salome, Heroda, Herodiane, Janeza Krstnika)
* vloga lune v Wildovi Salomi
* teza
-* **Motiv lune v Wildovi Salomi nima le vloge novoromantičnega okraska (dekoracije), ampak je pomemben del skrivnostnega, napetega razpoloženja in simbol zapletenih razmerij med dramskimi okraski.**
- - *Po natančnem branju dokaži (ali ovrzi), utemelji, analiziraj, pojasni gornjo tezo. Bodi pozoren na to (beleži si)m kako luno komentirajo, doživljajo posamezne dramske osebe. Kaj slutiš za njihovimi odzivi na luno?*
+ - **Motiv lune v Wildovi Salomi nima le vloge novoromantičnega okraska (dekoracije), ampak je pomemben del skrivnostnega, napetega razpoloženja in simbol zapletenih razmerij med dramskimi okraski.**
+ - *Po natančnem branju dokaži (ali ovrzi), utemelji, analiziraj, pojasni gornjo tezo. Bodi pozoren na to (beleži si), kako luno komentirajo, doživljajo posamezne dramske osebe. Kaj slutiš za njihovimi odzivi na luno?*
* mnenje o prebrani drami
Oscar Wilde je Salomo spisal naglo. Dejal je, da je bil povod za začetek pisanja pogled na prazen zvezek na njegovi pisalni mizi. Njegovo mišljenje glede same vsebine tragedije je sprva zaničevalo svoj izdelek, do te mere da je med kolegi zgodbo večkrat odigral v satirični luči. Kmalu po letu 1891, ko je bila zgodba napisana, v izvirniku francosko, je prav pri Francozih vzbudila velike pohvale, angleškim kritikom pa je šla zelo v nos.
@@ -19,7 +19,18 @@ Wildova tragedija se kot enodejanka z značilnostmi tragedije striktno drži na
Strnjeno, pa vendar spreminjajoče dogajanje v svetopisemski zgodbi je v Wildovi tragediji vselej nadomeščeno z dialogi. Prav nikoli ne zasledimo monologa, kar predstavlja kontrast ponavljajočemu izražanju dramskih likov. Versko izražanje iz svetega pisma je Wilde zamenjal z metareligioznimi pojavi oziroma pogledi na vero kot del čutnega sveta, ne miselnega.
-Obe zgodbi pa sta si podobni v problematizaciji zlega in napačnega; Johanan in Janez Krstnik si delita osebnostne prvine. Seveda lahko tu izpostavimo tudi oris Wildovega življenja v drami. Upodobil se je kot pojav prevelikega vpliva čutnega sveta nad miselnim. Wilde je bil neortodoksen, živel je v miselnem in čutnem svetu in to je kazal tudi navzven. Puščal si je dolge lase, pripenjal si je cvetove na pisane kariraste srajce in želel je izstopati. Svoje čutne prvine je izrazil v Johananu, ki se je kot Narcis zaljubil v svoj odsev v reki, kot je o tem poročal paž, preden je bil za to kaznovan s smrtjo, svojo miselno plat pa je izrazil v Herodu, ki je živel nad ostalimi, zaznaval višje sile - črnega ptiča s plahutajočimi krili in napovedi Johanana.
+Obe zgodbi pa sta si podobni v problematizaciji zlega in napačnega; Johanan in Janez Krstnik si delita osebnostne prvine. Seveda lahko tu izpostavimo tudi oris Wildovega življenja v drami. Upodobil se je kot pojav prevelikega vpliva čutnega sveta nad miselnim. Wilde je bil neortodoksen, živel je v miselnem in čutnem svetu in to je kazal tudi navzven. Puščal si je dolge lase, pripenjal si je cvetove na pisane kariraste srajce in želel je izstopati. Svoje čutne prvine je izrazil v mladem sirijcu, ki se je kot Narcis zaljubil v svoj odsev v reki, kot je o tem poročal paž, preden je bil za to kaznovan s smrtjo, svojo miselno plat pa je izrazil v Herodu, ki je živel nad ostalimi, zaznaval višje sile - črnega ptiča s plahutajočimi krili in napovedi Johanana.
+Wilde ohrani možno vez med materjo in hčerko, morebiti jo celo poveča, ali pa, če je Salomina odločitev posledica njene usode, zmanjša, kajti Salomi ni treba k materi po nasvet, kakšna naj bo je njena želja, da bo naredila največji učinek. Saloma zdaj to čuti sama, v svetem pismu pa ni.
-Platon bi Herodiano označil kot zavezanega človeka v votlini. Poudarjala je Salomino svojleglavo čutno navezanost na svet, nemara je poudarjala celo svojo. Ljubezen Salome je bila zgolj nenadna in nagonska, slej ko prej se Saloma namreč zave svoje nesmiselne poti in ne ve kako naprej, a Heroda gnus do njene nemiselnosti in nekrofilskega obnašanja pripravi do ukaza za njen umor. Res je zanimiv in pomemben končni preobrat, ko si lastnosti izmenjata prej blaga, pravična devica Saloma in
+
+Platon bi Herodiano označil kot zavezanega človeka v votlini. Poudarjala je Salomino svojleglavo čutno navezanost na svet, nemara je poudarjala celo svojo. Ljubezen Salome je bila zgolj nenadna in nagonska, slej ko prej se Saloma namreč zave svoje nesmiselne poti in ne ve kako naprej, a Heroda gnus do njene nemiselnosti in nekrofilskega obnašanja pripravi do ukaza za njen umor. Res je zanimiv in pomemben končni preobrat, ko si lastnosti izmenjata prej blaga, pravična devica Saloma in poprej hudoben, nečlovečen grobjan Herod. Na koncu je Herod predstavljen v odrešeniški in blagi obliki, Saloma pa je za svoje *grehe* kaznovana.
+
+
+Vizualno zaznavanje in besedilo, polno prispodob, daje drami poseben izraz umetniške funkcije. To so recimo barve, ki predstavljajo čutne oblike - črna, bela, rdeča. To ni duhovni miselni svet, ampak svet lepote, lepote, ki ji je podlegel mladi sirijec, nato pa še Saloma. Luna da temu še dodaten prizvok, saj ne kaže lepote, temveč subjetivno pojmovanje duhovnega sveta vsakega posameznika. V luni vsak vidi svojo prihodnost in življensko pot, nemara celo prihodnost, kakršno si želi oziroma kakršno sluti.
+
+
+Vselej, ko nekdo komentira luno, se bralcu bodisi vnaprej razkrije dogajanje bodisi pojasni izrečene reke preroka. Luna ima povezavo s prerokom, nekako sta prerok in luna povezana. Denimo, da prerok ni res videl bogov, temveč hkrati vidi lune vseh navzočih, s podrobnim opazovanjem lune nekoga pa lahko dobi dober vpogled v njegov celoten um.
+
+
+Menim, da drama filozofsko dobro prikaže utvare posameznika in njihovo nepremišljenost. Občutki nam lahko prehitro skrenejo misel na nepravilna pota in vselej nas bo goljufija in zloravnanje privedlo pred sodnika. V indijskih religijah ima Karma, ezoterična povezanost vzrokov in posledic, velik, če ne celo osrednji pomen, tu bi lahko iskali povezave med krščanskim grehom in pokoro in grškimi kaznimi za nelegitimna dejanja.