summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/kem/test.md
blob: 39c08c325ca8a7869b7932847fe8309836d42a6d (plain) (blame)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
Elektrokemija
=============

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektrokemija>

* Napetostna vrsta:
	- Na začetku so dobri reducenti - predvsem kovine, na koncu dobri oksidanti - predvsem nekovine
	- Kovine pred vodikom se raztapljajo v kislinah, povine za vodikom pa ne - so žlahtne
	- Močnejši oksidant ima večjo elektronegativnost, je bolj na desni
	- Boljši oksidant mora biti v ionski obliki, da poteče reakcija
		+ Pri reakciji med halogeni pa mora biti v ionski obliki halogen, ki je nižje v PSE
	- Polčlen z nižjim potencialom bo prevzel vlogo anode, na njem bo potekala oksidacija.
* Elektrokemijski člen: galvanski/voltaični člen
	- Standardna vodikova elektroda: H2 1 atm, 1 M H3O+, 0 volt, 2H+ + 2e- => H2
	- Na katodi poteka redukcija, na anodi pa oksidacija. Med njima je elektrolit, v katerem so ioni.
	- Kovinski kationi na katodi (Cu2+ + 2e- => Cu(s)) sprejemajo elektrone. Oksidacijsko stanje jim gre na 0, postanejo atomi, ki se odložijo na elektrodo.
	- Na anodi (Zn(s) => Zn2+ + 2e-) poteka oksidacija, pri čemer nastajajo kovinski kationi (oksidacijsko stanje postane večje od nič), elektroda pa se raztaplja.
	- Elektrodi sta povezani z električnim krogom, električni tok (iz anode- na katodo+) pa opravlja delo.
	- Elektrolitski ključ med obema elektrolitoma omogoča prehod ionov.
	- Celični diagram Danielovega člena: Zn(s)|Zn2+(1M)||Cu2+(1M)|Cu(s)
	- Koncentracija elektrolitov je pomembna, saj z njo izvemo končno napetost.
* Standardni elektrodni potencial:
	- SHE je 0 voltov. Če ima drugi polčlen večji potencial glede na SHE, na njem poteka redukcija, SHE pa je anoda. V nasprotnem primeru SHE deluje kot katoda, na drugem polčlenu pa poteka oksidacija.
	- Napetost člena je seštevek redukcijskega potenciala katode in oksidacijskega potenciala anode.

## Elektroliza

* Tu pa katodo prisilimo na nižjo napetost od anode in obrnemo reakcijo. Še vedno bo na katodi redukcija, na anodi pa oksidacija.
* Na anodi bo pogosto nastajal plin, tam anioni oddajajo elektrone, na katodi pa kationi sprejemajo elektrone - obe snovi gresta v elementarno stanje.
* Elektroliza vode: oksidacija: O 2- => O2 + 4e-; redukcija: 2H+ + 2e- => H2
* Količina snovi, izločene pri elektrolizi:
	- Q = It = Fzn, kjer je z število e-

## Redukcijsko-oksidacijske reakcije

* Razlika med številom elektronov in protonov je oksidacijsko stanje. Izračun: protoni-elektroni.
* Atom/ion, ki elektron odda, se oksidacijsko stanje poveča, sprejemniku pa se zmanjša.
* Oddajanje elektrona je oksidacija, sprejemanje pa redukcija (oksidacijsko število se reducira).
* Reducent reducira sprejemnika - sprejemnik sprejme el. Sebe reducent oksidira - odda elektron.

### Oksidacijska števila

* So po večini zgolj magija in religija - predstavljamo si, da je neka zvrst v celoti v ionski povezavi
* Prva skupina ima +1, druga ima +2, tretja +3, kisik ima -2, fluor -1 (je najbolj elektronegativen), kisik, razen kadar ne, pogosto -2, halogeni elementi, poleg flora, so, razen v zvezi z O, N ali drugimi halogenimi, -1.
* Pač veš, da je SO4 vedno -2. O fak kemija je tak ~~~~
* Pač veš, da je CN vedno -1.

Koordinacijske spojine
======================

* Centralni ion/atom in ligandi, **koordinacijsko število je število ligandov**.
* Enovezni ligandi in njihova imena:
	- **F-**: fluorido, **Cl-**: klorido, **Br-**: bromido, **I-**: jodido, **OH-**: hidroksido, **CN-**: cianido, **H2O**: akva, **NH3**: amin, **C6H6**: benzen, **NO**: nitrozil, **CO**: karbonil
* Koordinacijska vez nastane tako, da ligandi svoje elektrone donirajo centralnemu ionu/atomu.
* Razporeditev ligandov: linearna - 2L, tetraedrična - 4L, kvadratno planarna - 4L, oktaedrična - 6L, ...
* Nomenklatura: Grški števnik za število ligandov, ime liganda po abecedi, ime centralnega atoma
	- zvrst brez naboja: [PtCl2(NH3)2]: diamindikloridoplatina(II) (ali 2+)
	- zvrst brez naboja: [CrCl3(OH2)3]: triakvatrikloridokrom(III) (ali 3+)
	- pozitivno nabita zvrst: [Fe(OH2)6]3+: heksaakvaželezov(III) ion (ali 3+)
	- pozitivno nabita zvrst: [CrCl2(OH2)4]+: tetraakvadikloridokromov(III) ion (ali 3+)
	- pri negativno nabitih zvrsteh dobi centralni ion latinsko ime (jebeš vse kemičarke)
		+ **Fe**: ferat, **Sn**: stanat, **Ag**: argentat, **Au**: avrat, **Hg**: merkurat, **Cu**: kuprat, **Pb**: plumbat, **Pd**: paladat, **Pt**: platinat, **Co**: kobaltat
	- negativno nabita zvrst: [Fe(CN)6]4-: heksacianidoferatni(II) ion (ali 2+)
	- negativno nabita zvrst: [UF8]2-: oktafluoridouranatni(VI) ion (ali 6+)
	- negativno nabita zvrst: [CuCl4]2-: tetrakloridokupratni(II) ion (ali 2+)
	- K4[Fe(CN)6]: kalijev heksacianidoferat(II)
	- [CoCl(NH3)5]Cl: pentaaminkloridokobaltov(II) klorid
* koordinacijski ion je samo zadevica (no prav, recimo temu *zvrst*) v oglatih oklepajih

Organska kemija
===============

* Formule: skeletna, strukturna, molekulska (C2H4O2), racionalna (CH3COOH), empirična (brezvezna)
* Elektronska konfiguracija: 1s, 2s, 2px, 2py, 2pz
	- 6C v osnovnem stanju: AV AV A_ A_ __
	- štiri proste vezi, vendar neenakovredne: AV A_ A_ A_ A_
	- hibridizacija: turns out da so 2s in 2p enakovredne v CH4, sike yeet
		+ rečemo jim štiri sp3 hibridne orbitale (ker zakaj ne, am i rite)
	- Paulijevo izključitveno načelo: imamo po dva elektrona v orbitali
	- Hundovo pravilo: elektroni zasedajo energijsko enakovredne orbitale posamično. px2 py1 je napačna razporeditev
	- vez je prekrivanje orbital: čelno: sigma, bočno: pi. dvojna vez: pi in sigma, 3: pi, pi, sigma
	- enojna vez: sp3 hibridizacija, dvojna vez: sp2 hibridizacija, trojna vez: sp hibridizacija
	- koti pri hibridizaciji: enojna vez: 109,5, planarna-dvojna vez: 120, trojna vez: 180

## Nomenklatura

* Števniki: 1: met, 2: et, 3: prop, 4: but, 5: pent, 6: heks, 7: hept, 8: okt, 9: non, 10: dek
* enojna vez: alk**an**, dvojna: alk**en**, trojna alk**in**
* stranske verige sortiramo po abecedi, pozicijske številke pa naj bodo čim nižje
* poskrbimo, da je dvojna/trojna vez vselej na glavni verigi, drugače dobimo etilene, ...
	- prav tako naj ima dvojna/trojna vez prednost glede majhnih števil - štejemo iz strani z njo
* radikal ima končnico -il. pri sortiranju po abecedi ne štejemo števnika (dimetil => metil)
* Števnost C atomov: primarni: CH3, sekundarni: CH2, terciarni: CH, kvartarni C (ostale vezi obdane s C)
* Ciklični pred osnovni obroč dobijo predpono ciklo-: metil[ciklobutan](http://instagram.com/ciklobutan)
* navajanje pozicije dvojne vezi: heks-2,3-dien
* profesor na radikal ne bo dal dvojne vezi: 3-etil**en**penta-1,4-dien - dvojno vez damo v glavno verigo
* ogljikovodike delimo na dve skupini:
	- alifatski se delijo še na dve podskupini: nasičeni ((ciklo)alkani)/nenasičeni ((ciklo)alken/in)
	- aromatski: nenasičeni: benzen
* halogenirani ogljikovodiki: primarni halogenid (R-X), sekundarni (R-C-R, kjer je na C povezan še X), terciarni (R-C-X, kjer sta na C povezana še dva Rja)
	- R: radikal, C: ogljik, X: F, Br, Cl, I
	- CH3Cl: primarni/klorometan, sekundarni/2-kloropropan, ...
* funkcionalne skupine: nosi funkcijo spojine in od nje so odvisne fizikalne in kemijske lastnosti
	- -OH: hidroksilna skupina: R-OH: alkohol **butan-2,3-diol**
	- -O-: etrska funkcionalna skupina: R-O-R': etri - simetrični (R=R')/asimetrični (R!=R')
	- R-O-C-R', kjer je na C še z dvojno vezjo povezan O: estrska. estri
	- R-C-R', kjer je na C še z dvojno povezan O: karbonilna-ketoni. aldehid ima namesto enega R en H
	- R-C-O-H, kjer je na C še z dvojno povezan še en O: karboksilna skupina. karboksilne kisline
	- aldehidi: CH3CH2CHO **propanal**, C6CHOCHO **cikloheksan-1,2-dikarbaldehid**
	- ketoni: **pentan-2,4-dion**
	- karboksilna: metanojska kislina HCOOH, etandiojska OOHCCOOH, cikloheksankarboksilna C6COOH
	- etri: CH3-O-CH2CH3: etilmetileter oziroma metoksi (krajša veriga ima -oksi) etan
* Funkcionalna skupina ima po številih prednost - torej je na koncu
* Več funkcionalnih skupin na isti spojini. Tisti z najvišjo prioriteto je v končnici.
	- od najvišje do najnižje prioritete: karboksilna kislina, aldehid, keton, alkohol, alkilna skupina, halogenid

# tretji test

## ogljikovodiki

* izomerije:
	- verižna
	- položajna: položaj funkcionalne skupine ali multiple vezi
	- funkcionalna
	- cis-trans
	- optična
* vrelišča in tališča alkanov naraščajo s številom C atomov
* vrelišča in tališča alkanov padajo z razvejanostjo

### radikalska substitucija

* homolitska, heterolitska cepitev, metil kation, metil anion, metil radikal
* ob povišani temperaturi ali UV halogen zamenja H v alkanu, nastane halogenoalkan
* CH4 + Cl2 -> (delta) CH3Cl + HCl
* CH3Cl + Cl2 -> (delta) CH2Cl2 + HCl

### radikalska adicija

* adicija vodika - hidrogeniranje: CH3-CH=CH2 + H2 -> (katalizator Pt/C) CH3-CH2-CH3

### elektrofilna adicija

* adicija halogena - halogeniranje: CH3-CH=CH2 + Br2 -> CH3-CHBr-CHBr-CH2Br
* adicija vodikovega halogenida - hidrohalogeniranje: CH3-CH=CH2 + HCl -> CH3-CHCl-CH2Cl
	- markovnikovo pravilo: H atom se veže na C atom, ki ima več H atomov
* adicija vode - hidriranje: CH3-CH=CH2 + H-OH -> (v kislem) CH3-CHOH-CH3 (alkohol)
* na alkine adicije potekajo v dveh stopnjah
	- hidriranje: CH3-CH2-C≡CH + H2O -> (HgSO4/H+) CH3-CH2-C(-OH)=CH2 <-> CH3-CH2-C(=O)-CH3
		+ trojne vezi v substratu med C in CH se ne vidi na PDFju!

### aromatske spojine

* na benzenu pretežno potekajo substitucije
* 4n+2 delokaliziranih pi elektronov
* forki benzena:
	- piridin ima namesto enega Cja N
	- pirol je petkoten in ima namesto enega Cja N-H
	- furan je petkoten in ima namesto enega Cja O
	- tiofen je petkoten in ima namesto enega Cja S
* nomenklatura:
	- metilbenzen=toluen etilbenzen=feniletan propilbenzen=1-fenilpropan benzil=-CH2-B fenil=-B
	- na benzen vezan halogen/nitro skupina: -F fluorobenzen, -Cl klorobenzen, -NO2 nitrobenzen
	- če -CH3 v toluenu zamenjamo: -OH=fenol, -NH2 anilin, -SO3H benzensulfonska kislina, -CHO=benzaldehid, -COOH benzojska kislina, -CN benzonitril
	- abecedni vrstni red: 2,3,4-trikloro-1-nitrobenzen
	- substituent, ki spremeni ime, je 1: 3,3-diaminobenzaldehid, 3-nitrobenzojska kislina
	- orto (poleg), meta (vmes), para (nasproti): meta-nitrotoluen, orto-klorofenol

### elektrofilna substitucija

* značilna za aromatske spojine
	- nitriranje - uvedba nitro skupine -NO2: B + HNO3 + H2SO4 -> B-NO2 + H2O
	- sulfoniranje - uvedba sulfonske skupine -SO3H: B + H2SO4 -> B-SO3H + H2O
	- halogeniranje - uvedba atoma halogena -Cl, -Br, ...: B + Cl2 + FeCl3 -> B-Cl + HCl
	- alkiliranje - uvedba alkilne skupine -CH3, -C2H5, ...: B + R-Cl + AlCl3 -> H-Cl
	- aciliranje - uvedba acilne skupine -CO-CH3: B + R-CO-Cl + AlCl3 -> R-C(-B)=O + HCl
* na substituirane benzene: od obstoječega substituenta je odvisen položaj novosubstituiranega elem.
	- na orto in para usmerjajo: halogeni, alkilne -CH3, amino -NH2, hidroksi in alkoksi skupine
	- na meta položaj usmerjajo: nitro skupina -NO2, sulfonska skupina -SO3H, karbonilne skupine -CHO, karboksilne skupine -COOH, estrske -COOCH3, ciano karbonilna skupina -CN

## organski halogenidi

* organske skupine z enim ali več atomov halogenov

### nomenklatura

* dvojna vez prednost, bromo, fluoro
* preproste monohalogenirane spojine: etil klorid=kloroetan, benzil klorid=(klorometil) benzen
* vsi vodikovi atomi so zamenjani z atomi istega halogena: **per**fluoropropan, **per**klorobenzen
* fizikalne lastnosti
	- halogenoalkani imajo višja vrelišča kot alkani brez halogenov
	- vrelišča naraščajo z molsko maso halogena ob isti dolžini verige
	- vrelišča naraščajo s številom ogljikovih atomov
	- gostota narašča z molsko maso halogena
	- gostota pada s številom C atomov
	- gostota narašča s številom halogenov ob isti dolžini verige

### nastanek organskih halogenidov

* z radikalsko substitucijo alkanov, z elektrofilno adicijo alkenov in alkinov, z elektrofilno substitucijo benzena

### nukleofilna substitucija

* -(-)C(-)-X + Nu- -> -(-)C(-)-Nu + X-
* CH3-Br + OH- -> CH3-OH + Br- | bromometan + hidroksidni ion -> metanol + bromidni ion
* CH3-Br + NaOH -> CH3-OH | bromometan + natrijev hidroksid -> metanol
* CH3-(-CH3)C(-CH3)-Br + H-**OH** -> CH3(CH3-)C(-CH3)-**OH** + HBr | 2-bromo-2-metilpropan + voda -> 2-metilpropan-2-ol + vodikov bromid
* CH3-CH2-I + CH3O- -> CH3-CH2-O-CH3 + I- |  jodoetan + metoksidni ion -> etil metil eter + jodidni i
* CH3-CH2-CH2-BR + CN- -> CH3-CH2-CH2-CN + Br- | 1-bromopropan + cianidni -> butannitril + bromidni i
* CH3-CH2-CH2-Br + NH3 -> CH3-CH2-CH2-NH2 + HBr | 1-bromopropan + amonijak -> propan-1-amin + vo. br.
	+ nastali HBr je kisel in reagira z amonijakom v NH4Br, zato mora biti NH3 v presežku
* shema nukleofilnih substitucij (X in Y sta halogena). R-X -> :
	- OH- ali H2O -> R-OH alkohol
	- NH2- ali NH3 -> R-NH2 amin
	- CN- -> R-CN nitril
	- R'O- -> R-O-R' eter
	- Y- -> R-Y halogenoalkan

### eliminacija vodikovega halogenida: dehidrohalogeniranje

* eliminacije: izločanje manjše molekule iz organske molekule
* dehidrokloriranje, dehidrobromiranje, ...
* v etanolu, treba segrevati, z neko bazo, tukaj je KOH, izloči se -HX (-HBr), lahko je več produktov
* CH2(-Br)-CH(-H)-CH3 + KOH -> (v etanolu, delta) CH2=CH-CH3 + HCl | 1-bromopropan + KOH -> propen
* CH2(-H)-CH(-Br)-CH(-H)-CH3 + KOH -> (etanol, d) CH2=CH-CH2-CH3 + CH3-CH=CH-CH3 {cis,trans}-but-2-en

* pretvorba halogenoalkana v alkohol z nukleofilno substitucijo ali v alken z eliminacijo
	- R-CH2-CH(-X)-R' + KOH(aq) -> R-CH2-CH(-OH)-R'
	- R-CH2-CH(-X)-R' + KOH -> (v etanolu, delta) R-CH=CH-R'

## organske kisikove spojine

* seznam
	- alkohol -O-H: metanol CH3-O-H
	- eter -O-: dimetil eter CH3-O-CH3, etil metil eter CH3CH2-O-CH3 (po abecedi), metoksietan
	- aldehid -C(=O)-H: metanal H-C(=O)-H. skupina: kot karbonilna, le da je en radikal H)
	- keton -C(=O)-: propanon CH3-C(=O)-CH3
	- karboksilna kislina -C(=O)-O-H-: metanojska kislina H-C(=O)-O-H. skupina: -C(=O)-O-H
	- ester -C(=O)-O-: etil metanoat H-C(=O)-O-CH2CH3. skupina: -C(=O)-O-. nome.: glej *nastanek*
	- amid -C(=O)-NH2: metanamid H-C(=O)-NH2. skupina: kot karbonilna, le da je en R NH2

### funkcionalna izomerija

* alkohol-eter, keton-aldehid, karboksilna kislina-ester

### fizikalne lastnosti

* z naraščanjem števila ogljikovih atomov se topnost alkoholov v vodi manjša-nepolarnost veča
* z večanjem števila hidroksilnih skupin -OH se poveča vrelišče in topnost v vodi

### intramolekulska eliminacija vode iz alkoholov: dehidriranje

* etanola: CH2(-H)-(HO-)CH2 -> (konc. H2SO4, 170 °C) CH2=CH2 (eten) + H20
* CH2(-H)-(CH3-)C(-OH)-CH(-H)-CH3 -> (H2SO4, delta) CH2=C(-CH3)-CH2-CH3 + CH3-C(-CH3)=CH-CH3 + H2O

### intermolekulska eliminacija vode

* nastanek simetričnih etrov z dehidriranjem
	- CH3CH2-O-H (etanol) + H-O-CH2CH3 -> (H2SO4, delta) CH3CH2-O-CH2CH3 + H2O
* shema pretvorbe etanola v eten oz. v dietil eter. CH3CH2OH -> (H2SO4, delta) :
	- presežek H2SO4, 170 °C -> intramolekulsko dehidriranje CH2=CH2 (eten)
	- presežek CH3CH2OH, 140 °C -> intermolekulsko dehidriranje CH3CH2-O-CH2CH3 (dietil eter)

### nastanek nesimetričnih etrov

* v poglavju *nukleofilna substitucija* je ena enačba izdelave etra.
* eter lahko dobimo z reakcijo med alkoksidnim ionom in halogenoalkanom, alkoksidni ion dobimo z reakcijo med alkoholom in natrijem.
* dva koraka: za nastanek etil metil etra iz **metan**ola in bromo**etana**
	1. **CH3O**H + Na -> CH3O-Na+ + 1/2 H2 | metanol + natrij -> natrijev metoksid + vodik
	2. **CH3CH2**-Br + CH3O-Na+ -> CH3CH2-O-CH3 + NaBr | bromoetan + natrijev metoksid -> e.m.e.
	- lahko pa tudi obrnemo in uporabljamo **etan**ol in bromo**metan**

### oksidacija

* shema pretvorb alkoholov:
	- alkohol ---(eliminacija vode)---> eter ali alken
	- alken ---(adicija vode)---> alkohol
	- alkohol ---(oksidacija)---> aldehid (s primarnim alkoholom) ali keton (s sekund. alkoholom)
	- aldehid ---(oksidacija)---> karboksilna kislina
	- karboksilna kislina ---(+alkohol)---> ester
* oksidacija etanola: CH3-CH2-OH -> (rea.) CH3-C(=O)-H (etanal) -> (rea.) CH3-C(=O)-OH etanojska kis
	- rea.: reagent je kalijev dikromat(VI) K2Cr2O7/H+, etanal je aldehid, etanojska kis je karb.
* oksidacija propan-2-ola (sekundarnega alkohola): CH3-CH(-OH)-CH3 -> (rea.) CH3-C(=O)-CH3 (propanon)
	- rea.: reagent je enak. propanon (nekateri mu pravijo tudi aceton) je keton.
* razlikovanje aldehidov in ketonov: fehlingov in tollensov reagent.
	- aldehide lahko oksidirata v karboksilne kisline, s ketoni pa ne reagirata
* oksidacija propena v propan-1,2-diol: alkeni ob hladni bazi KMnO4 oksidirajo do diolov.
	- na C atoma ob = se vežeta dve -OH: CH3-CH=CH2 -> (KMnO4/OH-) CH3-CH(-OH)-(HO-)CH2
* jodoformska reakcija ?
* oksidacija etilbenzena: B-CH2CH3 -> (KMnO4, delta) B-COOH

### redukcija

* redukcija butanala: CH3-CH2-CH2-C(=O)-H -> (H2/Ni) CH3-CH2-CH2-CH2-OH
* redukcija butanona: CH3-Ch2-C(=O)-CH3 -> (H2/Ni) CH3-CH2-CH(-OH)-CH3
* hkrati se adira vodik: primer: cikloheks-2-enon -> (H2/Ni) cikloheksanol (dvojna vez tudi odpade)
* redukcija propanona (keton) v propan-2-ol: CH3-C(=O)-CH3 -> (LiAlH4) CH3-CH(-OH)-CH3 
* redukcija propanojske kisline (karboks.) v propan-1-ol: CH3-CH2-C(=O)-OH -> (LiAlH4) CH3-CH2-CH2-OH
* redukcija metil propanoata (estra) v propan-1-ol in metanol:
	- CH3-CH2-C(=O)-O-CH3 -> (LiAlH4) CH3-CH2-CH2-OH + HO-CH3;
* redukcija propanamida v propanamin: CH3-CH2-C(=O)-NH2 -> (LiAlH4) CH3-CH2-CH2-NH2
* z uporabo LiAlH4 redukcije karboksilne kisline ne moremo ustaviti na stopnji aldehida, vselej poteče do stopnje alkohola. pomni: DIBALH.

### nukleofilna adicija

* značilne za spojine s karbonilno skupino, torej za aldehide in ketone. Nu- napade C *od zadaj*.
* adicija vodikovega cianida na propanon v 2-hidroksi-2-metilpropannitril:
	- CH3-C(=O)-CH3 + HCN -> CH3-(HO-)C(-CN)-CH3
* adicija HCN na etanal in sledeča kislinsko katalizirana hidroliza v 2-hidroksipropanojsko kislino
	- CH3-C(=O)-H + HCN -> CH3-(HO=)CH-C≡N -> (H2O/H+ kislinsko katali. hidrol.) CH3-(HO=)CH-COOH
		+ v nitrilu v drugi stopnji je med C in N seveda trojna vez, v PDFju je ni
* katalizirana adicija vodika na 2-hidroksipropannitril v 1-aminopropan-2-ol
	- CH3-(HO-)CH-C≡N -> (H2/Pt) CH3-(HO-)CH-CH2-NH2
		+ v substratu je med C in N seveda trojna vez, ki pa je v PDFju ni
* adicija natrijevega hidrogensulfata(IV): CH3-CH2-C(=O)-H + NaHSO3 -> CH3CH2-(HO-)C(-SO3Na)-H

### nastanek estrov

* R-C(=O)-O-H (karboksilna kisl.) + H-O-R' (alkohol) <-(H2SO4)-> R-C(=O)-O-R' (ester) + H2O (O iz kk)
* CH3-C(=O)-O-H (etanojska kisl.) + H-O-CH3 metanol <-(H2SO4)-> CH3-C(=O)-O-CH3 (metil etanoat) + H2O
* -il dobi po alkoholu - metil iz metanola, -oat dobi po karb. kislini - etanoat po etanojski kislini