summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/slo/val.md
blob: 183db6227209e82decff0cb05d58e5481b73749f (plain) (blame)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
# Todd Strasser: Val
## Publicistična ocena romana

Ocenil bom prebran roman ameriškega pisatelja Todda Strasserja z naslovom *Val*, ki je izšel leta 2009 pri založbi Modrijan. Iz izvirnika *The wave*, prvič izdanega leta 1981, ga je prevedel Uroš Kalčič, spremno besedo *Fašisti v nas* pa je napisala psihologinja Ksenija Vidmar Horvat.

Roman Val je nastal na podlagi televizijske drame Johnnyja Dawkinsa, posnete po kratki zgodbi Rona Jonesa. Po romanu je bil leta 2008 posnet tudi nemški film *Die Welle*.

Dogodki v romanu se tesno oklepajo resničnega poteka družbenega eksperimenta, ki ga je leta 1967 na kalifornijski srednji šoli izvedel profesor zgodovine Ron Jones z namenom pojasnjevanja delovanja fašističnih gibanj, natančneje delovanja Hitlerjeve nacistične družbe pred in med drugo svetovno vojno. Kljub velikim podobnostim se zgodba v romanu zaplete okoli veliko različnih spletov okoliščin, ljubezenskih in napetih prijateljskih ter sovražniških čustev in s tem bralcu predstavi tegobe in zaslepljenost dijakov kot posledice eksperimentov izmišljenega profesorja zgodovine Bena Rossa, ki si je kot resnični Ron Jones želel razložiti slabo pojasnjen vzpon nacizma v Nemčiji.

Ben Ross je kljub svoji nenadarjenosti za tehniko in tehnologijo oseba, ki se poglobi v vsako stvar, ki se je loti. Med dijaki je zaradi svojega edinstvenega načina poučevanja, polnega prispodob in praktičnih primerov, še najbolj priljubljen izmed vseh profesorjev in profesoric. Ti dve lastnosti ga po razrednem ogledu dokumentarnega filma o nacistični okrutnosti führerjevih koncentracijskih taborišč in kopici dijaških dvomov v uspeh in ponovno rojstvo fašizma privedeta do neprespane noči, polne tuhtanja in brskanja po knjigah v upanju na odkritje odgovora na večkrat postavljeno vprašanje "Zakaj jih nihče ni ustavil?". Zagnan profesor sklene dijakom dokazati moč v vodjo zastrtih slednikov in do naslednje ure pripravi eksperiment, s katerim skozi sprva minorne oblike družbenega postroja in osnovne discipline dijake hitro spravi na tirnice neustavljive lokomotive proti psihološkemu konceptu množice, ki vase posrka posameznika in njegovo individualnost.

Začetne vzpodbude in pridige o disciplini, moči, akciji in enakopravnosti v večini dijakov zanetijo žar, ki privede do samouprave nasilja že dodobra izoblikovane skupine *valovcev* s peščico načel. Če nisi z njimi, si proti njim, in kajkmalu konflikti presežejo mere razuma. Pripovedovalec opomni tudi na prelomno točko profesorjevega eksperimenta, ko še njega premami in srhljivo prevzame egotripski občutek diktatorskega vladarja.

K sreči pa se niso vsi dijaki podjarmili novonastali tvorbi. V smisel eksperimenta podvomi tudi profesorjeva žena, skupaj ga po prelomu močnih čustvenih vezi in ostalih posledic uničujočega Vala kot edinega zmožnega za mirno prekinitev eksperimenta k temu pregovori peščica samostojno mislečih dijakov. Konec zgodbe v dijakih predstavlja nenadno spoznanje in zavedanje o prvič nizkem padcu morale in drugič o sami manipulabilnosti slehrnika.

Zgodba poraja mnoga vprašanja s področja etike izvajanja takih sprva nič hudega slutečih poizkusov in se morebiti celo premalo dotakne slabševalnih duševnih sprememb prizadetih otrok, predvsem tistih, ki jim je skupina Val predstavljala začasni skok v boljše življenje, plašnice, ki so zastrle njihov pogled in ga usmerile v vodjo. To pa ne zmanjša pomena romana --- sporočilo se na bralca dobro prenese in bralec uvidi miselno past, misel, ki je sama po sebi škodljiva in nalezljiva, osnovno vodilo ne le fašizma kot posledico politične volje, temveč tudi lokaliziranih nehumanosti v raznih raziskovalnih ekipah.

Prav o tem v spremni besedi spregovori psihologinja doktorica Ksenija Vidmar Horvat. Opiše mnoge podobne resnične poizkuse in opozori na dejstvo, da tudi po smrti oziroma umiku vodje množica in njene samoustvarjene vrednote klijejo dalje pod pretvezo dosege nekih idealov oziroma ciljev. Eden izmed krutih poizkusov, ki jih omeni, je laganje črncem v Združenih državah Amerike pod pretvezo opravljanja funkcije znanstvenika za skupno dobro. Obširna ekipa medicinskih raziskovalcev je namreč še desetletja po odkritju penicilina, zdravila za sifilis, direktno povzročila več kot sto smrti okužencev, ki jim je bil zavoljo opazovanja nezdravljene osebe s sifilisom odklonjen dostop do ustreznega zdravljenja.

Roman je strukturiran izrazito kronološko, kar povečuje napetost in zanimanje za nadaljne dogodke, ki jih vsevedni pripovedovalec vnaprej skromno, a učinkovito odstira in osvetljuje. Krajevna razporejenost je tesno povezana s časovno; malo je namreč slogovno opisanih sočasnih in prepletajočih se dejanj, zakar je roman za ceno slogovne pestrosti lažje sledljiv. Menjava perspektive se pojavi predvsem ob časovnih skokih, kar daje zgodbi zelo resničen, dokumentarni učinek.

Ključne za pomen zgodbe so še osebnosti junakov in antijunakov. Osebnosti so povečini nekoliko dvojiške, s čimer je opazno sklicevanje na kontrast med pripadniki in uporniki, preobrat pa predstavlja samostojni preboj karakterja iz poslušnosti v kritiko. Velike količine mnogogovora in slogovne kompleksnosti sovpadajo z napeto zgodbo, kar daje občutek pričakovanja.

Knjigo mogoče celo kot opomin na sedanji čas gotovo priporočam; velik pomen ima na področju samoaktualizacije, saj se psihologija delovanja človeškega mišljenja zelo počasi spreminja in bo pojem psiholoških množic še dolgo časa ostal nepojasnjen. Z zavedanjem o njegovem obstoju sicer ne bomo preprečili nestrpnosti, bomo pa vsaj zmanjšali potrebo po neprestanem ponovnem odkrivanju njegovih učinkov.


-- Anton Luka Šijanec, 3. a