path: root/zgo/zvezek.md

Absolutizem
===========

* v fevdalizmu so trije stanovi: cerkveno (140.000), posvetno (400.000) plemstvo in tretji stan (meščani, podložniki, kmeti) (25.000.000)
* ludvik XIV: absolutizem (popolna oblast ene osebe-vse tri veje) in merkantilizem (prosti trg z visokimi davki). "država, to sem jaz", "sončni kralj" zaradi gradnje palače v Versallu
* utemeljitelj merkantilizma je Jean Baptiste Colmere
* Peter Veliki po vzoru ludvika XIV evropizira zaostalo Rusijo - zgradi St. Petersburg, kaznuje kmete za neobrite brade
* v Prusiji absolutizem temelji na vojaški prisili
* cerkev in država vladata skupaj
* razsvetljeni absolutizem: fiziokratizem in reforme, kmet ustvarja novo vrednost, zadnji poskus ohranitve fevdalizma, habsburški imperij
* meščanska revolucija: odprava absolutizma in fevdalizma
* kriza fevdalnega sistema: cerkev in država potrebujeta vedno več denarja, izkoriščata podložnike, dušenje kmečkih uporov

Razsvetljenstvo
===============

* kraljestvo in čas razuma, kritika absolutizma, duhovno gibanje 18. stoletja, ki je zavzelo velik del evrope, začelo se je v angliji, vrhunec pa doživelo v franciji
* proti sholastiki: če prideta vera in razum navzkriž, zmaga vera
* preporod vere, tehnologije, znanosti, filozofije, napredka
* temelji na filozofiji Descartesa in Spinoze
* svoboda izražanja, kritika religije, progresivnost, prednost človekovega življenja
* francoski razsvetljenski misleci: 1789: začetek francoske revolucije
	- Voltaire: zgodovinar, pesnik, pipsatelj, kritik religije, oče moderne zgodovine, "čas izreče sodbo in stvari postavi na svoje mesto".
	- d'Alembert: matematik, fizik, naravoslovec
	- Diderot: z d'Alembertom naredita prepovedano, a dobro prodajano "enciklopedijo znanosti, umetnosti in obrti" (1751-1772). za objavo je dal pol svoje knjižnice katarini veliki.
		+ baje je napisal več
	- Rousseau: filozof, pisatelj, skladatelj, "Družbena pogodba" 1762, ljudstvo je najvišji suveren oblasti, država je pogodba med državljani. posameznik se odreče egoizmu v dobrobit skupnosti, država dela v naše dobro, imamo pravico do revolucije. Russeau je pozival k uporu in revoluciji. vsled suverenosti so nastale ZDA.
	- montesquieu: odvetnik, politični filozof, 1748 "Duh zakona": ločitev vej oblasti, poziva k revoluciji, že dve združeni veji lahko vodita v tiranijo
* še razsvetljenstva: rimskonemško cesarstvo (filozof Kant, matematik Leibniz), anglija (filozof in liberalec Locke), Newton (utemeljitelj naravoslovne znanosti), amerika (Thomas Jefferson, Benjamin Franklin)
* deizem (priznavajo boga a zanikajo njegovo vplivanje na svet), ateizem, kritika trgovine s sužnji, znanstvena metoda, deklaracija o neodvisnosti
* reforme kmetijstva, ureditev temelji na fiziokratizmu

Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA
==========================================

* sprva imajo kolonije francija, anglija, španija in nizozemska
* prva angleška kolonija je Virginija, do srede 18. stoletja še 12
* vojna za nova ozemlja
* razmere v evropi se poznajo v kolonijah
* sedemletna vojmna ANG:FR, ANG zmaga, pomagajo jim kolonisti, FR je oslabljena
	- trgovsko dobrim kolonijam anglija naprti stroške vojne: omejevanje gospodarstva in življenja
	- vedno večja obdavčitev blaga iz evrope
	- kolonije v angleškem parlamentu nimajo predstavnikov
	- postonski pokol 1770: ANG ubijejo 5 kolonistov na ulici
	- bojkot kolonistov proti davku na čaj: bostonska čajanka 1773
		+ maskirani kolonisti 45 ton pripeljanega čaja zmečejo v morje, kralj ANG odgovori z vojnimi ladjami
* trije kongresi:
	- 1774 1. celinski kongres: kolonisti se pritožijo kralju, ta se zanje ne zmeni.
	- 1775 2. celinski kongres: kolonisti prekinejo stike in zahtevajo odcepitev, George Washington vodi njihovo celinsko vojsko
	- 1776 3. celinski kongres: predstavniki 13. kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti 4. 7. v Filadelfiji. vojna je.
		+ **Thomas Jefferson**, Benjamin Franklin, Livingston, Sherman
		+ francozi, španci in nizozemci pomagajo kolonistom v vojni, ki traja od 1775
		+ vojna se konča 1781, 1783 se podpiše Versallska mirovna pogodba, francozi in nizozemci jih podpirajo - kip svobode
* federativna razsvetljenska republika: 1787 je sprejeta ustava, tri veje oblasti: predsednik-izvršilna, sodišče z vetom-sodna, kongres-zakonodajna
* slabosti: črnsko suženjstvo, samo bogati beli moški imajo volilno pravico, ubijanje indijancev
* prvi predsednik je George Washington

Francoska Revolucija (1789-1794)
================================

* vzroki in začetek: FR v težki ekonomski in vojaški situaciji, suša, socialne razlike, posledice sedemletne vojne
	- 5. 5. 1789 je po 175 letih sklican parlament kako se rešiti krize (1stan=1glas): sklic stanov: hočejo 1glava=1glas, ne dosežejo
	- 17. 6. 1789: 3. stan se proglasi za narodno skupščino (kasneje ustavodajna)
	- 20. 6. 1789: zaobljuba o zbiranju vse do rešitve problema, kralj prisiljen v strinjanje z ustavodajno skupščino
	- 14. 7. 1789: pohod na-/padec bastilije, zapor političnih nasprotnikov, francoski državni praznik
	- 4.-5. 8. 1789: nočna seja: osnutek nove ustave, asignati (pomožni bankovci), odprava fevdalnega sistema
* 26. 8. 1789: deklaracija o pravicah človeka in državljana: enakost, nedotakljivost lastnine, svoboda, bratstvo
* z ustavo, sprejeto 3. 9. 1791 kralju dajo pravico odložilnega veta in izvršilno oblast in ukinejo osnove revolucije
* volilna pravica je odvisna od premoženja, visoko meščanstvo poskrbi zase, ustavna monarhija
* oktobra pohod žensk v Versaillu, ko ženske prepričajo kralja, da pride živet v Pariz
* kralj ludvik XVI kljub temu, da je poskušal pobegniti (ujamejo ga v Vasenessu), dobi veliko pravic, lastnina se ščiti
* 14. 9. 1791: ustava je sprejeta - žirondinci-visoki meščani so na oblasti
* svoboda, bratstvo in enakost so osnove revolucije
* evropska plemiška koalicija izda pilniško izjavo: evropski monarhi podprejo FR kralja Ludvika XVI, dobi izvršilno pravico, podlaga za začetek vojne, saj fevdalna evropa skuša zrušiti revolucijo
* 20. 4. 1792 FR+PR napove 1. koalicijsko vojno avstrijskemu cesarstvu (do 1797)
* 1. faza revolucije: sprejetje ustave, vodi visoko meščanstvo, prve faze je konec 1791
* 2. faza:
	- 1. koalicijska vojna (Clunyjska izjava)
	- ustavodajna skupščina se preimenuje v zakonodajno
	- pilniška pogodba (prusija, rusija in piemont se pridružijo avstriji)
	- večina v franciji vojno podpira, sledi množična mobilizacija
	- upor najnižjih - sankilotov: zasedejo kraljevo palačo v versaillu, ga preselijo v zapor v pariz
	- sklic NARODNEGA KONVENTA iz zakonodajne skupščine, kazalo je slabo, vendar: bitka pri Valmiju je prva zmaga francije:
		+ 20. 9. 1792 zmaga prostovoljcev proti poklicni avstrijski in pruski vojski
	- narodni konvent 21. odpravi kraljevino, 22. ustanovijo 1. francosko republiko, novi revolucionarni koledar (do 1805), volilno pravico za vse, gilijotino kot humano usmrtitev namesto obešanja
	- 21. 1. 1793 kralja usmrtijo, oktobra 1793 pa še Marijo Antonijeto, hčerko Marije Terezije
* žirondinci so visoki meščani, ki želijo obdržati kralja kot politično figuro in imeti svobodni trg
* Jakobinska republika: razumni ateisti
	- spomladi 1793 se krepi koalicija proti FR.
	- jakobinci so drobni meščani iz samostana Sv. Jakob, na čelu z Dantonom, Robespierrom in Maratom
	- prevzamejo oblast, ustanovijo odbor za občo blaginjo, sprejmejo novo ustavo junija 1793
	- ustava: več pravic drobnemu meščanu, maksimizacija cen, mobilizacija vojske
	- nikoli ni konec vojne, nikoli ustava ne začne veljati
	- proti žirondincem so, ki so pobili 100 jakobincev iz konventa (masaker v Lionu 6. 1793)
	- marata ubije podtaknjena ženska, ogroženi jakobinci pa začnejo z Jakobinskim terorjem
	- dantona robespierre obtoži izdaje in ga ubije, ostane sam, julija ga ubijejo
	- danton je predlagal konsenz z žirondinci
	- zgubili so zaupanje kmetov, ko so jim pobirali pridelek, češ da bo po vojni boljše
	- po smrti Robespierra julija 1794 in padcu Jakobincev na oblast pride visoko meščanstvo.
* koalicijske vojne: 1792-1815

Napoleon Bonaparte (1769-1821)
==============================

* visoki meščani ga rabijo, da vzpostavi mir in jim zavzame ozemlje
* po revoluciji ni več pomembna plemiška kri
* med revolucijo so plemiči pobegnili iz pariza
* sprva je bil simpatičen jakobincem, s 24 leti postane general
* 1794: termidorjanski preobrat julija, ko je konec z robespierrom, zavladajo spet visoki meščani
* 1795: zaduši nemir ljudstva in ustvari direktorijat: 5 direktorijev in napreduje v poveljnika francoske armade
* do 1797 je FR v vojni z AT, spomladi 1797 se odpravi v Berlin in v Campo Formidu podpiše mirovno pogodbo (17. 10. 1797)
* Bonaparte in Francija bi rada obračunala z Anglijo
* na prvem pohodu na Egipt (1798) je poražen in mu uničijo ladjevje
	- osvoji pa Rim
* sestava protifrancoske koalicije: ANG, RU, AT, Turčija, Portugalska, Švedska
* 2. koalicijska vojna: 1798-1802: odprava v Rim in neuspečno onemogočanje Anglije
* po porazu v egiptu naredi dražvni urad: 1799: konzulat s tremi konzuli, on je glavni, 12. 1799 razglasi konec francoske revolucije
* konkordat 1801: pogodba med državo in cerkvijo
	- cerkvi odvzamejo veliko premoženja, cerkev dobi svobodo bogoslužja, verouka, možnost obnovitve papeškega imperija
* 1802 premaga anglijo s svojo desno roko, ministrom, vzpostavi vsesplošni mir, moč mu raste
	- finančna, davčna in šolska reforma, cenzura, policija, omejena svoboda posameznikov, zatiranje nasprotnikov, razglasi se za dosmrtnega glavnega konzula
* 1804 se krona za 1. cesarja v notredamu v parizu
	- napoleonov zakonik-Kod civil (2251 členov): temelj moderne evropske zakonodaje z načeli evropske revolucije: enakopravnost, svoboda, verska strpnost, nedotakljivost lastnine, odprava fevdalizma
	- odpravljena druga republika, plemstvu vrne nazive, a ne zemlje in moči.
	- sorodnikom da vladarske nazive - 1808 njegov brat postane vladar Španije, istega leta ga preženejo
	- omeji politično voljo na *vzklikanje* in *odobravanje*
* 1805: zavzame dunaj, bitka na moravskem, tam premaga avstrijsko-rusko vojsko
* 10. 1805: Admiral Nelson izgubi življenje v bitki pri Trafalgarju in reši Anglijo Napoleonovega napada.
* anglija - tretja protifrancoska koalicija
* 1806: zmaga pri Jeni in Anerstadu: ukine rimskonemško cesarstvo, ustanovi rimsko zvezo pod francoskim vodstvom, četrta protifrancoska koalicija, celinska zapora
* 13. 10. 1809: ilirkse province - avstrija krši celinsko zaporo (do leta 1813), zavzame portugalsko in španijo, se poroči z avstrijsko princezo Marijo Luizo
* 1812: rusi kršijo celinsko zaporo, napoleon jih napade, rusi požgejo vasi, da napoleonova vojska izstrada v bitki pri Borodinu. V Moskvi se znajdejo izpraznjeni, požgani, lačni in mrzli - začetek konca
* oktober 1813: bitka pri Leipzigu: evropske koalicijske sile porazijo Napoleona in ga izženejo na otok Elbo
* 1814: zavezniške sile napadejo pariz in okronajo bourbone: ludvika XVIII. napoleon se vrne iz Elbe, vojaki, ki naj bi ga ustavili, potegnejo z njim in vlada še 100 dni
* junija 1815 je v bitki pri Waterlooju poražen, izgnan je na otok svete helene, kjer živi do konca življenja
* mogoče je bil zastrupljen z erzenom ali pa je mogoče umrl od raka na želodcu
* dejal je, da naj bo Istanbul središče sveta

Ilirske province (1809-1813)
============================

* začetek 1809 po bitki pete koalicije, šest civilnih in ena vojna krajina
* niso sestavni del FR cesarstva, uporablja pa se FR grb in zastava. glavno mesto je Ljubljana
* generalni guverner je maršal Avgust Marmont
* Vodnik in ostali razsvetljenci so bili sprva navdušeni nad razsvetljensko idejo, meščanstvo podpre enakosti, plemstvo je proti revoluciji.
* FR uvedejo novo uporavno ratdelitev: odpravijo deželne stanove, jih pretvorijo v državne
	- ločijo upravo od sodstva
	- fevdalcem zmanjšajo moč
	- 1/5 manj podložnikove obveznosti
	- fevdalizma ne odpravijo
	- enakost državljanov pred zakonom
	- ukinejo cerkvene praznike, razpustijo samostane
	- cerkev izgubi nadzor nad šolstvom
	- učni jezik je narodni - slovenščina oziroma hrvaščina
	- ustanovljena štiriletna OŠ in akademija
	- trajno odpravijo cehe
	- uvededjo civilno poroko poleg cerkvene
	- stari trgovski tokovi se zavoljo turških prekinejo
	- naši fantje 1812 morajo iti napasti rusijo, takrat je simpatije konec: rokovnjači (F), ilirski polk
* valentin vodnik odpre licej v ljubljani, ki je 1811 spremenjen v akademijo s petimi fakultetami, tudi v zadru
* 1813 je z bitko pri Leipzigu Ilirskih provinc konec in spet smo pod avstrijsko oblastjo
* ilirsko državljanstvo

Etc.
====

* robotniški patent: 1771: odmejijo dodatno tlako podložnikov na največ 4 dni v tednu
* nevolniški patent: 1782: odpravljena je osebna odvisnost podložnikov (vezanost na zemljo), podložnik je imel možnost odkupiti zemljo v dedni zakup (pravica do dedovanja)

dunajski kongres
================

* nova politična ureditev Evrope po Napoleonu, zmaga konzervativnih sil v Evropi, restavracija: obnovitev konzervativnih sil v Evropi
* načelo legitimnosti: Bourboni in stare dinastije dajo na oblast, vzpostavitev ravnotežja moči
* 9. 1814 - 6. 1815: zmaga reakcije, vrnitev v stari red pred Napoleonom
* ustanovitev svete zveze/alianse na predlog ruskega carja Aleksandra 1.: RU, AT, PR (kasneje še VB): sklepi in orodje za ohranjanje starega stanja
* mirovna pogodba s Francijo: pariški mir: meje iz 1972 se priznajo Franciji in 6.000.000 frankov kazni, do odplačila (1819) je v Franciji okupatorska vojska, francija mora vrniti ukradene umetnine
* vrnitev Ludvika XVIII (Bourbonske dinastije) in na sploh vrnitev stare vladavine: papež v rim, Savojci v Sardinijo, nizozemska dobi nazaj kraljevino "Oranje"
* ozemeljske prerazporeditve: švedska da finsko Rusiji, švedska dobi norveško od Dancev, Rusija dobi turško Vesarabijo in večji del Poljske, VB dobi strateške pomorske točke: Hannover, malto, rt dobrega upanja in postane 1. pomorska in kolonialna velesila, nizozemska dobi Belgijo in Luksemburg, Avstrija dobi v zameno za Belgijo Salzburg, tirolsko, ilirske province, Benečijo, Lombardijo
* 1806: iz nemškega cesarstva nastane ohlapna nemška zveza: 35 kneževin in 4 svobodna mesta: skrb za notranjo in zunanjo varnost
* sekularizacija: manjši vpliv cerkve v javnem življenju
* mediatizacija: združenje malih mest v večje nemške države
* 11. 1815 se sveti aliansi pridruži še velika Britanija, od takrat temu pravimo četverna zveza: vera, patriarhalni način, si pomagajo ohraniti sklepe dunajskega kongresa, dušijo liberalna gibanja
* 1818 se po plačilu odškodnine pridruži še francija
* trije kongresi:
	- 1820 v Opavi: dušenje nemirov v Španiji
	- 1821 v Ljubljani: v Španijo pošljejo vojsko Slovencev (F), Kongresni trg
	- 1822 v Veroni: 1823 Bourboni zatrejo revolucijo v Španiji
* 1829: Odrinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med Grki in Turki na Cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran Grkov.
* Belika Britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, Habsburžani, Prusija in Rusija pa ne

vprašanja za drugo spraševanje
==============================

* **konec napoleona: dunajski kongres**
	- 9. 1814 - 6. 1815
	- pariška mirovna pogodba: umetnine, 6e6 frankov do 1818, 1792 meje
* kako metternich pride na oblast: franc 1. avstrijski (cesarsko krono nasledi 1792)
	- 8. 10. 1809 franc imenuje metternicha za zunanjega ministra
	- metternich si želi avstrijo zqa glavno, po dunajskem kongresu je avstrija ključna, zagovarjanje starega, osebnost evropske zunanje politike
	- metternich verjame, da bo dunajski kongres rešil težave
	- 25. 5. 1821 imenovan za državnega kanclerja
	- franc kolovrat postane 1826 državni minister in metternichu omeji delo
	- metternich svetuje francu 1., da sina ferdinanda 1. dobrotljivega postavi na prestol 1835.
* francoska avtoritarnost po dunajskem kongresu
	- 1814 ludvik 18. (1814-1824) zaostri cenzuro, omeji državljanske pravice in svobodo
	- 1824-1830 karel X. ukine svobodo tiska, razpusti poslansko zbornico, zmanjša število poslancev, volilno pravico veže na davke od veleposesti
	- privede do julijske revolucije: 27. do 29. julija 1830 izžene bourbonsko dinastijo, karel 10 je pometen
* metternichov absolutizem:: rigiden sistem, omejen javni diskurz, tradicionalizem, cenzura, represija, 1810: cenzurni patent
	- 1815 - 1848: predmarčna doba
	- prepovedan govor o francoski revoluciji, svobodi, znanosti in literaturi, represija del heina, balzaca, scotta, anersperga
	- nadzor vsega pisemsega prometa, tajna pisarna za dešifriranje pisem
	- dunaju kontrira oberska opozicija - madžarski liberalci
* industrijska revolucija in represija nižjih slojev
	- VB in FR imata reforme, AT in RU pa ne
	- 1819: policija zatre zborovanje tkalcev
	- 1824: ukinejo zakonodajo o prepovedi združevanja delavcev, nastanek sindikatov
	- 1829: svoboda veroizpovedi
	- 1832: volilna reforma
	- ludizem: 1. oblika neorganiziranega delavskega gibanja
	- čartizem 1848: 1. organizirana, prvi uspehi, kapitalisti popustijo
	- sindikati: še danes, 1833 prepoved dela otrok, 1847 10-urni delavnik, 1848 zdravstveni zakon - državno zdravstvo
* 1848: kriza v evropi, liberalnih gibanj ni več moč ustaviti
	- 1. 1848: južna italija zahteva liberalno ustavo
	- 22. 2. 1848: francoska februarska revolucija: delavci zahtevajo splošno volilno pravico in boljši socialni položaj
	- 24. 2. 1848: FR kralj pobegne v VB, razglasijo republiko, "državne delavnice, kjer ukinejo smrtno kazen, vzpostavijo svobodo tiska, splošno in enako moško volilno pravico, 6. in 7. se nadaljujejo nemiri
	- vpliv francoske februarske revolucije na italijo: sardinija, piemont in toskana dobijo ustavo, benetke razglasijo republiko
	- 13. 3. dunajska revolucija odnese metternicha - marčna revolucija
		- ferdinand 1. prisiljen vzpostaviti ustavo in ukiniti metternicha, ogrska postane liberalna, marčna revolucija, madžari zahtevajo več in vse izgubijo
		- 25. 4. obstruirana/vsiljena ustava: študentje in meščani se uprejo, ker je ustava v korist vladajočim, ferdinand bi rad stare razmere
	- 17. 3. izgnane avstrijske čete iz milana
	- 9. 3. frankfurtska svoboda tiska
	- 28. 3. frankfurtski parlament, združitve nemčije ni
		+ friderik viljem IV., pruski kralj (1840-1861, nasledi ga vijem I. pruski, uradno odgovoren za 1. SV), noče "krone iz blata".
	- v franciji 6. luis bonaparte, N3, odpravi delavnice in omeji volilno pravico
	- 23. 7. bitka pri costuzzi: avstrija zmaga nad revolucionarji in jih zaduši
	- 7. 9.: ukinitev fevdalizma - zakon o zemljiški obvezi, sledeča oktobrska revolucija zaduši marčno
	- 2. 12. franc jožef postane cesar, vlada do 1916, ko v 1. SV umre
	- problem med meščani (kapitalisti) in delavci: 1848 Karl Marx izda Komunistični manifest - program delavcev: "Proletarialci vseh dežel, združite se!"
* 1849:
	- 7. 3. 1849 AT zmaga nad ogrci in vsili ustavo
	- 3. 1849: AT zaduši gibanja v Piemont-Sardiniji
	- 14. 4. 1849: ogrska se razglasi za neodvisno, AT jih spet napade, 8. kapitulacija ogrske vojske, AT pomaga ruski car in uspešno zadušijo ogrsko, 8. dobi AT benečijo
	- 28. 3. 1849 je sprejeta nemška ustava - do združitve ne pride
* ideologije 19. stoletja: konzervativizem, liberalizem, nacionalizem in socializem
	- konzervativizem: edmund barke, dober red je temelj vsega dobrega, svoboda mora biti omejena, da jo imamo, ful neki verniki
	- liberalizem: razsvetljenskofilozofska načela družbe 17. in 18. stoletja, temelji na svobodi in enakosti, John Locke in John Steward mill
	- socializem: po 1830, charles fourier, podružabljanje, pariška komuna
* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - srbski narodi:
	- večnacionalna tvorba. srbi so imeli avtonomijo v osmanskem cesarstvu, problem nastane, ko turki začnejo izgubljati vojne
	- turške zemeljske enote: nahija, sančak, pašaluk
	- seča knezova: poboj knezov
	- v defterjih so zapisane obveznosti podložnikov - podobno kot v urbarjih
	- 1. srbski upor: 1804: v beograjskem pašaluku se začne upor zopre dahije, ki čedalje bolj pritiskajo na rajo. dahije koljejo srbske kneze, povod za upor srbov.
	- karadžordže petrovič (črni jurij) je spošljiv a surov vodja upora, zahteva notranjo avtonomijo.
	- 5. 1805 pri turkovcu rusija srbom pomaga pri uporu
	- ičkov mir: 1807: osvoboditev beograjskega pašaluka, razglasijo srbijo
	- 1812 rusijo napade napoleonn, rusi končajo vojno s turki, premirje v bukarešti, obljubljena turška pomilostitev srbskih ujetnikov.
	- 1813 turki spet zavzamejo beograjski pašaluk, veliko voditeljev pogegne
	- 2. srbski upor 1813-1815: voditelj miloš obrenovič, prinese samoupravo
		+ 1815 srbi osvobodijo pašaluk
		+ 1816 s posredovanjem rusije turški sultan prizna samoupravo, obrenovič postane knez
	- 1829 z odrinskim mirom turška vlada prizna popolno notranjo avtonomijo, obrenovič postane dedni knez
	- 1833 sultanovi listini odpravita fevdalizem in turško upravo/pašaluk
* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - grški narodi:
	- grška ustaja 1821 v Moldaviji, Aleksander Ypsilanti se upre, ampak je upor zatrt zaradi verskih konfliktov
	- 1822 se na peloponezu krepijo filohelenski krogi in razglasijo samostojnost
	- 1823 osvojijo veliko ozemlja: tesalijo, južni epir in egejsko makedonijo
	- 1827 londonska pogodba AN+FR+RU podpre grško samostojnost, grof capodistrias izvoljen za predsednika grške republike
	- 1829 odrinski mir
	- 1830 priznana grška država, zlom svete zveze, oton 1. sprva vlada avtokratsko, 1844 pa sprejme ustavo in vlado s parlamentom
* ilirizem: kulturno in politično povzati hrvaški narod
	- idejni vodja je ljudevit gaj - upor proti madžarizaciji
	- novine horvatske in novine ilirske
	- dunaj jih sprva podpira, 1843 pa prepove gibanje
* vzhodno vprašanje - bolnik ob bosporju
	- rusija se razglasi za zaščitnico krščanskega prebivalstva v osmanskem cesarstvu
	- tudi napoleon III. želi zavarovati finančne in gospodarske interese ter povečati moč francije
	- britanija 1853 zavrne ponudbo ruskega carja, da bi si razdelila ozemlje ob Bosporju
	- Car nikolaj I. od sultana Abdula zahteva, da mu prizna vlogo zaščitnika kristjanov v osmanskem cesarstvu
	- 1853 računajoč na pomoč franca jožefa premaknejo rusi vojsko na turško zemljo - moldavijo in vlaško. avstrija pa prekine zvezo z rusijo.
	- rusija je zdaj slabo povezana, slabo organizirana in brez prometnih povezav do bojišč
	- krimska vojna: veliko pešakov, požigi, sultan 1853 ob podpori britanije napove vojno rusiji
	- rusi sprva uspešni, rusija ima zgodovinsko interes priti do toplega morja
	- VB in FR pošljeta ladjevje in vojsko v črno morje
	- marca 1854 napovesta vojno rusiji, kasneje se pridruži še piemont sardinija
	- boji za rusko pomorsko bazo SEVASTOPOLJ
	- vse vojske so slabo organizirane, ni zdravil, nepismenost poveljnikov, slaba izurjenost vojske
	- pojav sporov med FR in VB - med napadom britanske konjenice zaradi napačnih interpretacij umre 110 ljudi.
	- 8. 1855 zavezniška vojska osvoji sevastopolj
	- 3. 1856 pariška mirovna pogodba - črno morje postane nevtralno območje, rusija ne sme tam postavljati utrdb in izgubi ozemlje in vpliv
		+ napoleon uresniči svoje cilje: razbije koalicijo konzervativnih sil na vzhodu
		+ poslabšanje odnosov med rusijo in avstrijskim balkanom
* nacionalizem na balkanu
	- berlinski kongres 1878 od OC odtrga in osamosvoji črno goro, romunijo, srbijo in bolgarijo
	- 1870 začetek imperializacije vodi v 1. svetovno vojno - italija in nemčija sta močni
	- 1870-1871: francosko:pruska vojna
* nacionalna gibanja v evropi po krimski vojni: 5 vojn, od tega štiri za uresničitev nemške in italijanske države - bismarck
	- združitev nemčije: otto von bismarck, združitev italije: camillo cavour
	- FR podpira romunsko nacionalno gibanje za oslabitev rusije
	- velikonemška ideja: avstrija združi, malonemška: prusija združi
	- 1850: erfurtska zveza, v katero pristopi več severnonemških držav, AT vidi nevarnost za prevlado nemčije
	- 1850: olomuški sporazum: AT prisili PR, da obnovi nemško zvezo, da prepreči malonemško idejo
	- s krvjo in železom, 1834 s carinsko pogodbo povezanih veliko nemških držav: premog, jeklo, kemija
	- 1859: združevanje italije in večanje nemških nacionalnih teženj, 1862 viljem 1. pruski za ministrskega predsednika imenuje otta von bismarcka.
	- otto von bismarck (1815-1898): pravnik, od 1862 ministrski predsednik, v osmih letih poveže nemške države v mogočen nemški rajh - 1871
		+ 1. poslanec v prusiji, petrogradu, parizu bred dovoljenja parlamenta krepi ljudsko armado - mobilizacija, odloči se oslabiti položaj AT
	- 1864: danska želi priključiti schlesswig in hollsteinm AT in PR sodelujeta kljub nasprotovanju nemcev - skupna uprava
	- metternich si želi pridobiti, osamiti in napasti avstrijo
	- 1865 razdelitev plena: prusija dobi schlesswig, avstrija pa hollstein, AT se loči od nemške zveze, bismarck jo osami, nato pa napade
	- 1866: načrt za reorganizacijo nemške zveze brez AT.
	- klausevitz: "vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi". gremo po poti krvi in železa.
	- preden bismarck napade AZ, mora dobiti nevtralnost s FR in RU.
	- 4. 1866 sklene sporazum z italijanskim kraljestvom, da podpre prusijo, če v 3. mesecih napade AT.
	- 6. 1866 se avstrija bojuje na dveh frontah, 28. 6. 1866 je bitka pri costuzzi, AT premaga IT, tudi v pomorski bitki pri Visu.
		+ na severu bitko pri kraljevem gradcu, navečjo bitko 2. polovice 19. stoletja, dobi prusija
	- mirovna pogodba v pragi: 23. 8. 1866 PR zmaga, razpusti nemško zvezo, PR dobi SCH, HOL, frankfurt, hannover
	- severnonemška zveza je ustanovljena 1867 in ima liberalno ustavo
* ustanovitev nemškega rajha in francija
	- francoze skrbi nova močna država, po letu 1870 se španski kralj odreče prestolu, francoze bismarck provocira v napad.
	- 19. 7. 1870 francija napove vojno prusiji, PR vojska vdre v Loreno, preden bi N3 vdrl v nemčijo in si dobil morebitne zaveznice
	- 10. 1870 se vda 170.000 francoskih vojakov - 10. 11. 1870 po koncu bitke pri metzu bismarck dobi soglasje za združitev v zrcalni dvorani v versaillu
	- mirovna pogodba v frankfurtu: maja 1871 med francijo in nemčijo, 18. 1. 1871 je razglašena nemčija: francija mora odstopiti nemčiji alzacijo in loreno in 5e6 frankov
* združitev italije
	- 1820: zveza karbonarjev, 1821 se politično usmeri proti zaviralcem združitve italije, mlado italijo pa vodi giuseppe maccinni: cilj: demokracija, celotno IT ozemlje
	- gibanje risodžimento: ponovno ustajenje
	- 1848/49: boj za italijo - PiemSard prežene AT sile iz benečije in lombardine in napove vojno, ampak AT zaduži gibanje
	- kljub dušenju se boji nadaljujejo, 1850 je ustanovljena monarhija s kraljem - Piemont, Camillo Cavour je grof Piemont-Sardinije, opre se na velesile-N3 za pregon AT
	- giuseppe maccinni, giuseppe garibaldi, camillo cavour (potuje po evropi, 1852 postane predsednik vlade piemont-sardinije, spodbuja kmetijstvo, železnice, ženevo)
	- 1853 pakt z N3, ki ponudi vojaško pomoč, če AT napade, če piemont franciji odstopi savojo in nico.
	- 1855 piemont podpre FR in ANG proti RUS v krimski vojni, pošljeno 15.000 vojakov.
	- 1859 je tajna pogodba z N3, ki jo obelodani, ANG in RUS se ustrašita osamosvojitve
	- po mednarodnem kongresu avstrija da piemontu ultimat o razorožitvi, česar ne upoštevajo, zato 4. 1859 izbruhne vojna avstrije proti piemontu in franciji
	- cilj 1. faze je izriniti AT iz IT ozemlja, AT se umakne iz lombardije
	- cavourja pogodba razočara, ker je premalo, odstopi in spet je ministrski predsednik
	- toskana, modena se pridružijo sardinskemu kraljestvu
	- 1860 je pol lastnine v lasti trgovcev, sodobna pravna liberalna država poseže v cerkev
	- GIUSEPPE GARIBALDI 5. 1860 zasede sicilijo, sestavi začasno vlado, vojaško obveznost, 10. 1860 kraljestvo izroči piemont-sardiniji
	- 2. 1861 se v torinu sestane parlament
	- 17. 3. 1861 je razglašeno italijansko kraljestvo, IT države še 9 let ne bo. viktor emanuel II. je 1. kralj italije.
	- cavour umre 1861
	- garibaldi: "RIM ALI SMRT", izven IT sta še rim in benečija (AT) in preostanek papeške države
		- se odloči s 3000 vojaki napasti rim, a se je prenaglil, lastna vojska ga ustavi
		- 1867 še enkrat spodletelo poskusi zavzeti rim
	- 1864 so glavno mesto italije firence
	- 1870 se rim pridruži kraljestvu, N3 je prisiljen v FR:PR vojni predati RIM => nastanek italije
	- problem je še vedno papeška država
* rdeči križ
	- švica 1864: Henry Dunand po izkušenih bitkah pri sulferinu ustvari rdeči križ
* stanje v habsburški monarhiji po letu 1848 - neoabsolutizem
	- po oslabitvah habsburška monarhija nenemškim narodom popušča
	- centralizirana država v dunaju, represija, nadzor vere
	- 1859 izgubi vojno proti PIEM+FR, po izgubi lombardije sledi OKTOBRSKA DIPLOMA: madžari dobijo ustavni položaj - znak popuščanja za dosego stabilnosti.
	- februarska ustava: čehi, poljaki, IT, slovenci bi radi več avtonomije, ampak ustave ne sestavljajo nenemci - z okrepitvami spet sledi zatiranje
	- dualizem: zaostrovanje odnosov s prusijo, cesar se je prisiljen zbližati z madžarsko opozicijo - dunaj popušča madžarom - dvojna monarhija, dve ustavi
		+ skupno je: zunanja, obrambna, finančna politika, denar, transport, trgovina, ministrstva, na 10 let se uredijo skupna ministrstva
		+ dunaj in budimpešta si razdelita oblast nad nenemškimi in nemadžarskimi narodi in jih zatirata.
		+ čehi bojkotirajo zasedanje DZ, želijo trializem (češka, moravska, šlezvija in AO)
		+ taborska gibanja na poljskem in v sloveniji, zedinjena slovenija, zahteva po jezikovni enakopravnosti
	- grof Taffe: ministrski predsednik 1879-1893: "umetnost vladanja v tej večnacionalni državi je držati narode v stalnem polovičnem nezadovoljstvu" - deli in vladaj
		+ malce popusti pritisk na nenemške narode, slovenci želijo neposredne volitve v DZ
		+ drobničarska politika: dunaj narodom daje drobtinice iz dunajske mize
		+ narodi podpirajo vlado in grejo v DZ, da bi dobili vsaj nekaj teh drobtinic
* drugo cesarstvo in tretja republika v franciji
	- čas po februarski revoluciji 1848 predstavlja prenos nemira v FR, uredijo predsedniški sistem in na volitvah 12. 1848 zmaga N3.
	- 2. 12. 1851 izvede državni udar, plebiscit, s katerim si podaljša predsedniški mandat na deset let.
	- 2. 12. 1852 se razglasi za cesarja in skoncentrira vso oblast, najde podporo v vseh družbenih slojih
	- 1857 je gospodarska kriza v mestih in rast opozicije. uvidi, da mora popustiti, zato 1860 poveča vlogo parlamenta in opazuje stanje
	- 1869 so volitve, splošna liberalizacija države, 1. 1870 spremeni ustavo in uvede parlamentarni sistem. v vojni FR:PR se njegova moč poruši
	- 2. 9. 1870 bitka pri sedanu je uničujoč poraz, PR ujame N3
	- 4. 9. 1870 parlament, tretja repiblika v obkoljenem parizu, narodni obredi, prostovoljci v FR
	- konec leta 1870 vojsko pruske sile premagajo, 28. 1. 1871 pariz kapitulira in zunanji minister jules farre podpiše premirje
	- mirovna pogodba 5. 1871: francija mora nemčiji odstopiti alzacijo in loreno in odplačati 6e6 zlatih frankov
* pariška komuna
	- prvi predsednik 3. republike je adolf tierre. po premirju večino dobijo monarhisti.
	- 18. 3. 1781 adolf poskuša razorožiti narodno gardo v parizu, vlada pobegne v versaille
	- domobranci pa 26. 3. 71 izvolijo 35-članski svet pariške komune. prvič v zgodovini delavci vladajo, z reformami skučajo narediti socialno pravičnejši sistem:
		+ splošna oborožitev ljudstva
		+ tovarne so dali delavcem
		+ ločili cerkev od države
		+ zamenjali so duhovnike s posvetnimi učitelji
		+ socialna država in enakopravnost žensk
	- prusi solidarno 21. 3. 1871 izpustijo 170.000 ujetih francoskih vojakov, ki napadejo Pariz.
		+ ko kapitalisti zasedejo nazaj pariz, poberejo svoj denar iz bank in spet zavladajo. komunardi niso zasegli premoženja bogatašev.
		+ vojska je surovo obračunala s komunardi: 30.000 jih usmrtijo, 40.000 aretirajo, 10.000 obsodijo, 50.000 pošljejo v dedlavske kolonije v novo kaledonijo.
		+ komuno je uničila republikanska vlada. tudi nemško cesarstvo ni želelo socializma.
		+ VIVA LA COMMUNE!
	- 1875 narodna skuščina z novo republikansko ustavo da predsedniku izjemna pooblastila. po zlomu komune je namreč  država v krizi.
		+ republikanci bodijo francijo do 1899
		+ opurtunisti: odlagajo odločitve reform
		+ radikalci: želijo takojšne spremembe, ločitev cerkve od države, ukinitev senata, uredbo progresivnega davka, krepi se njihov vpliv
* draipusova afera
	- judovski časnik draifus je obtožen vohunjenja za nemčijo in obsojen na dosmrtno izgnanstvo na hudičeve otoke. afera je bila podtaknjena.
	- 1896 ugotovijo, da draifus podatkov ni prodajal, a generalštab ne prizna svoje zmote, zadeve pridejo v javnost, intelektualci kritizirajo vladajoče
	- pismo emila zalata: "je accuse" - obtožujem, vojaško sodišče v ponovni obravnavi draifusa spet spozna za krivega
	- 1899 ga ministrski predsednik pomilosti, šele 1906 mu je končno oproščeno.
* priprave na 1. svetovno vojno
	- na volitvah 1902 zmaga republikanska levica, boj proti katoliški cerkvi, ločitev šolstva od cerkve, zakon o ločitvi cerkve od države 1905
	- vladi clemencija in briona: tedenski počitek, starostne pokojnine, malce zatirajo delavce, imperialistične težnje.
* doba imperializma po 1870, višek s prvo svetovno vojno.
	- 1875 v bolgariji in BiH raja začne upor, srbija in črna gora osmanskemu imperijo napovesta vojno. rusija:osmansko cesarstvo 1877-1878, v carigradu sultan prisiljen
	- 1878: sveti stefan: mirovna pogodba predvideva ustanovitev velike bolgarske države, AT ne dobi pravice do okupacije BiH, berlinski kongres uredi nove meje na balkanu
	- berlinski kongres 13. 6. 1878: otto von bismarck noče vojne: "kdor je videl umirajoče oči vojaka na bojišču, bo dobro razmislil, preden bo začel vojno"
		+ temeljita sprememba balkanskih meja: srbija, črna gora, bolgarija, romunija
	- trojna zveza - centralne sile
		+ 1881 nemčija, rusija in AO podpišejo tajno pogodbo o nenapadanju in pomoči. države naj bi v primeru spopadov ostale nevtralne. POGODBA ZAMRE 1887
		+ 1879 nemčija+AO => dvojna zveza. 20. 5. 1882 se dvojni zvezi priključi še kraljevina italija. ta trojna zveza je napadalna zveza prve svetovne vojne.
		+ bismarck: idejni vodja trojne zveze, da se ni treba bojevati na treh mestih hkrati. pridruži se romunija. 3Z bismarck izkorišča za pridobitev novih ozemelj.
	- prisrčna zveza - antantne sile:
		+ 1894 se s kolonialnimi interesi proti nemčiji povežeta rusija in francija. kolonializem (1882) in imperializem (1870) se stikata, glavni vzrok za 1. SV.
		+ 1904 FR+VB skleneta prisrčno zvezo. interesi: VB egipt, FR maroko, VB se odreče madagaskarju
		+ rusija se po izgubljeni vojni z japonsko 1904-1905 spet priključi v evropsko sfero
		+ 1905 meščanska revolucija v rusiji ne uspe, fevdalizem imajo vse do 1917 (februarska revolucija)
		+ 1907 delitev perzije med članice
	- alfred von schmidt, nemški general, ima že vojni načrt
	- krizna žarišča: VB izvaja genocid nad Buri 1899, dve maroški krizi - NE:FR 1905-1906
	- BiH, 1912, 1913 (balkanski vojni) sta generalki za 1. svetovno vojno
* balkanski sod smodnika: srbija je gospodarsko odvisna od AO.
	- 1881 srbija z AO sklene tajno trgovinsko pogodbo
	- 1885 srbija napade bolgarijo
	- BiH je večnacionalna tvorba. 1908 mladoturško gibanje turkov v BiH, ki zahtevajo spremembe: Ata Türk
	- 1. balkanska vojna balkanske zveze (srbija, črna gora, grčija, bolgarija) proti osmanskemu cesarstvu. cilj: osvoboditi neturške narode izpod turškega jarma.
		+ to je samo krinka. pravzaprav želijo razdeliti ozemlje, načrt je že pripravljen.
		+ 10. 1912 nemci podprejo osmansko cesarstvo in spomladi 1913 je konec 1. balkanske vojne - mir v londonu
		+ bolgarija uvidi, da ima srbija dostop na morje, 7. 1913 napade srbijo. ostali dve članici podpreta srbijo in porazijo bolgarijo v 2. BV, mir v bukarešti
		+ razdelitev makedonije: srbija vardarsko maketonijo, grčija egejsko, bolgarija mora romuniji dati nekaj zemlje, dobi pirinsko bolgarijo
	- 1913 nastane Albanija pod oblastjo nemškega plemiča, velesile si zagotovijo tamponsko cono na balkanu, po vojnah je srbija še močnejša.
* 1. svetovna vojna
	- iskra/povod: gvidov dan, srbski nacionalni dan 28. 6. 1914, atentat, šofer, srbi pomagajo mladi bosni z orožjem, obvestili so AT, ne ukrepa. Franc Ferdinand & Sofija
		+ avstoogrska srbiji, dobaviteljici orožja mlade bosne, napove vojno 28. 7., vojna je 1. teden avgusta. AO je namreč zahtevala vpogled v arhive.
	- 23. 4. 1915 se italija s tajnim londonskim paktom pridruži antantnim silam, ker je s tem dobila veliko ozemelj, sprva se ne želi bojevati
		+ nato pa vsled ultimata za boj odpre četrto, soško fronto.
	- bolgarija in osmansko cesarstvo se pridružita cecntralnim silam.
	- 4 fronte: balkanska, zahodna, vzhodna, soška
	- balkansko bojišče: 8. 1914: AO sile prečkajo drino in savo in napadejo srbijo, slednja v dveh bitkah (planina cer, reka kolubar) premaga AO.
		+ srbija prisiljena na umik čez albanijo v grčijo po priključitvi bolgarije centralnim silam
		+ 11. 1915 se srbska vojska premakne na kosovo, razsaja tifus, odločijo se za umik proti morju: SRBSKA BOLGOTA: umik 60.000 ljudi proti jadranu
		+ 1916 srbe napade albanija, zato se umaknejo na krf, kjer si vojska opomore
		+ odprtje solunske fronte na grško-srbski meji - pozicijska vojna na Krfu
	- zahodno bojišče: 28. 7. 1914
		+ 1. 8. 1914 nemčija napove vojno rusiji, 3. 8. franciji, 4. 8. gre čez belgijo proti franciji, kjer doživijo odpor belgijcev
		+ britanci napovejo nemčiji vojno. 9. 1914 se fronta pred parizom ustali.
		+ 20. 4. 1915: Ypres in vojni plin iperit/gorčični plin. 1917 je kršena haaška pogodba iz 1907 o kopenskem bojevanju.
		+ 2. 3. 1916: bitka pri verdanu, 1e6 smrtnih žrtev, nemci skušajo prebiti vojno črto, bratenje med nasprotniki
		+ jutland 5. in 6. 1916 je pomorska bitka med nemčijo in veliko britanijo
		+ 7. 1916 francoskobritanska protiofenziva na reki SOMMI
	- vzhodno bojišče: AO, NEM, RU
		+ 8. 1914 rusi napadejo vzhodno prusijo, nemci odbijejo rusijo v tannenbergu in mazurskih jezerih.
		+ rusija zmaga proti avstroogrski in dobi galicijo, bukarino, vse do karpatov
		+ 1915: bitke preidejo na vzhodno fronto
		+ nemčija prežene ruse iz galicije, bukarine, litve in poljske, fronta se ustali od baltika do romunske meje
		+ 480 km fronto odpre ruski general brusilov 6. 1916. AO je prisiljena nazaj
		+ februarska revolucija 1917 v franciji: liberalno meščanstvo strmoglavi carja in sestavi začasno vlado, ODPRAVI FEVDALIZEM. dvovladje: sovjeti in meščani.
		+ Lenin iz švice veli sovjetom, nato se vrne v petrograd. peljali so ga nemci, ker so upali, da revolucija v rusiji umiri vzhodno bojišče
		+ 4. 1917 izda Lenin aprilske teze
		+ 24. 10. 1917 je oktobrska revolucija nadaljevanje francoske - ni spopadov, sovjeti, organi ljudske oblasti, pa zavladajo, izstopijo iz vojne.
		+ sprejmejo odlok o miro, zemlji in ljudski oblasti: "zemljo tistemu, ki jo obdeluje"
		+ vzhodno bojišče propade, rusijo revoluciji izčrpata
		+ 3. 3. 1918 mirovna pogodba v brest litovsku: lev trotski (leninova desna roka). mirovni pogoji so za rusijo slabi. nemčija vojno izgubi.
	- soška fronta: londonski pakt: vstop italije na stran antantnih sil in ultimat. fronta je od jadranskega morja do tromeje s švico.
		+ visokogorsko bojevanje, 1915-1916 II. ofenziva, IT zasede gorico in nekaj obmejnih krajev
		+ 24. 10. 1917: čudež pri kobaridu: italijani poraženi vse do reke piave, popolnega zloma italijo rešita FR in VB. fronta ostane, IT do konca vojne ni zmožna
		+ voranc: doberdob - slovenskih fantov grob, matičič: izgubljeni v viharju
* konec vojne
	- 6. 4. 1917 napove ZDA vojno nemčiji. ZDA že ves čas podpira antanto, ZDAju evropa dolguje, centralna zmaga bi pomenila odpis vseh teh dolgov.
	- do poletja 1918 je v evropi 1,5e6 ameriških vojakov
	- po štirih letih je vojne konec. po uspehu na zahodni fronti se 1. 1918 zgodi poskus socialistične revolucije po vzoru oktobrske
	- 1816 je umrl franc jožef, ki je vladal of 1848, vojakom so smrt vladarja prikrivali, upor vojakov
	- bolgarija 9. 1918 popdpiše premirje, osmansko cesarstvo 10. 1918, avstroogrska 3. 11. 1918, nemčija 11. 11. 1918. KONEC VOJNE
	- 1. 1918 je ameriški predsednik willson, meščanski demokrat, izdal svojo vizijo v 14. točkah - willsonova vizija
		+ miroljubno reševanje problemov, razorožitev, javna diplomacija namesto tajnih pogodb, ključno: pravica do samoodločanja naroda. willson NI ponovno izvoljen.
		+ predlaga tudi društvo narodov na podlagi 14. točke, amerika vanj ne vstopi, temveč sledi politiki izolacionizma ZDA|EUR po monrojevi doktrini. nevmešavanje.
	- 18. 1. 1919: pariška mirovna konferenca, pričakovali so kratko vojno.
	- TANK: prvi ga 1916 uporabijo britanci, letalstvo: izvidništvo, strojnice, bombe, mornarica, topništvo, nemška podmornica, iperit - klorovodik, izgubljena generacija


drugi in zadnji test
====================

3. d
----

* Dunajski kongres je bil v letih **1814-1815** in potrdi zmago **konzervativnih sil**.
* Ilirske province pridejo pod nadoblast **Habsburške** monarhije, ki ko pooseblja kancler **Metternich**, ki mora nato odstopiti marca leta **1848**.
* Po dunajskem kongresu je najmočnejša kopenska sila **Prusija**.
* Kongres Svete zveze v Ljubljani je bil **1821**.
* Napoleon Bonaparte ustanovi Ilirske province z mirom v **Schönbrunu**. Valentin Vodnik je napisal v njegovem času pesem **Ilirije oživljene**.
* Po julijski revoluciji v Franciji leta **1830** pride na oblast **Ludvik Filip** iz rodbine **Oreansov**.
* S pariškim mirom pride v Franciji na oblast **Ludvik XVIII.** iz rodbine **Bourbonov**.
* Francijo pa obnovijo v mejah iz leta **1792**, določijo ji tudi vojno **odškodnino** in vrniti bi morala ukradene **umetnine**.
* V vzhodnem vprašanju 18. stoletja igrata ključno vlogo državi **Rusija** in **Avstrija**, pasivno pa **Velika Britanija** in **Francija**.
* Voditelj prvega srbskega upora je **Peter Karadžordževič**, drugega pa **Miloš Obrenovič**.
* Zakon o zemljiški obvezi je bil v Habsburški monarhiji sprejet leta **1848**, v carski Rusiji pa leta **1861**.
* Drugo cesarstvo v Franciji pooseblja nečak **Louis Bonaparte - Napoleon III.**, ki cesar postane leta **1852**, traja v letih od **1852-1870**
* Francija postane republika po bitki pri **Sedanu** **2. 9. 1870**.
* Aleksander Bach je po funkciji **notranji minister** v Habsburški monarhiji.
* Oktobrsko diplomo leta **1861** nadomesti **Februarska** ustava.

* **Pojasni pojem Ilirizem, zakaj in kdo prinese idejo v slovenski prostor?**
	- Hrvaško nacionalno gibanje, ki je nastalo kot upor proti madžarizaciji. Temelji na združitvi južnih Slovanov (Ilirov) v nek skupen narod. Idejni vodja programa je Ljudevit Gaj, avtor programa pa je Janko Draškovič, ki je izdal tudi letak *Disartacije*. V slovenski prostor prinese to idejo Stanko Uraz kot upor proti germanizaciji.

* **Kdo je voditelj konzervativnega, kdo liberalnega kroga na Slovenskem v predmarčni dobi, ki zajema kateri čas?**
	- Voditelj konzervativnega kroga je Janez Bleiweis. Voditelj liberalnega pa France Prešeren. Predmarčna doba zajema čas od 1815 do 1848.

* **V zedinjevalnem procesu Italije je zelo pomembna osebnost pri združevanju razvidna na spodnji sliki. Katero državico je vodil in kdo je to?**
	- To je Camillo Cavour. Kot ministrski predsednik je vodil Piemont-Sardinijo.

* **Pojasni odnos Otta von Bismarcka do Avstrije!**
	- Leta 1862 je pruski kralj Viljem I. imenoval za ministrskega predsednika Otta von Bismarcka. Njegov cilj je bil združiti Nemško zvezo. Skupaj z Avstrijo so premagali Dansko ter si razdelili plen (Avstrija dobi Holstein, Prusija pa Schleswig). Ker Avstrija pomaga Prusiji, obrne hrbet Nemški zvezi (nima zaveznic). Bismarck leta 1855 naredi načrt za reorganizacijo Nemške zveze, a Avstrija temu nasprotuje. Prusija napove vojno Avstriji. Prusija podpiše sporazum z Italijo. Bitka pri Custozzi (28. 6. 1866) - Avstrija premaga Italijanske čete, in nato pri bitki na Visu še mornarico. Nato pa se zgodi Bitka pri Kraljevem gradcu, ki je največja bitka v 19. stoletju, in Prusija premaga Avstrijo.

* **Kdaj je mož na spoodnji sliki zasedel Sicilijo, navedi njegovo ime in priimek!**
	- Giuseppe Garibaldi je Sicilijo zasedel maja 1860.

* **Kdo je ključna osebnost v zedinjevalnem procesu do Nemškega cesarstva, kdaj in kje je razglasitev in kdo je imenovan za cesarja?**
	- Otto von Bismarck je znan pod imenom *kancler krvi in železa*. Leta 1862 je predstavil vprašanje o združitvi Nemčije. Razglasitev Nemškega cesarstva je 18. 1. 1871 v Versaillesu. Za cesarja je imenovan Viljem I. pruski.

* **Po kateri vojni in kdaj nastane Avstro-Ogrska, kako imenujemo pogodbo?**
	- Po Avstrijsko-Pruski vojni leta 1867. Pogodbo imenujemo Decembrska ustava.

* **Predstavi Pariško komuno, ključne pridobitve in razloge za zlom!**
	- Leta 1871 na državnih volitvah večino dobijo monarhisti, kar je sprožilo med množico velik val nezadovoljstva. Vlada se preseli v Versailles. 18. 3. 1871 želi vlada razorožiti narodno gardo, množica se upre tudi s streljanjem. 26. 3. 1871 izvolijo 81-članski svet, v katerem je bilo tudi 35 delavcev. Komuna je trajala 72 dni, vsi si strmeli k socialno pravičnejšemu sistemu.
	- Reforme: ločitev cerkve od države (povečanje posvetnih učiteljev namesto duhovnikov), enakopravnost žensk, enakopravna volilna pravica.
	- Oblasti niso bile pripravljene na revolucionarno tvorbo (komunisti so kasneje to dejanje označili za prezgodnje). Nemške in francoske čete po obleganju Pariza 21. 5. 1871 napadejo, čemur sledi krvavi teden, ko ubijejo in izženejo komuniste. Bili so mnenja, da takšen sistem ni primeren za republiko.