summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/zgo
diff options
context:
space:
mode:
authorAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2022-05-04 23:50:28 +0200
committerAnton Luka Šijanec <anton@sijanec.eu>2022-05-04 23:50:28 +0200
commit09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0 (patch)
treeeba97a65e95805e60e8dffd240e216bbacc5eb09 /zgo
parentzunanje delo popoldanski pouk (diff)
downloadsola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar.gz
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar.bz2
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar.lz
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar.xz
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.tar.zst
sola-gimb-3-09aee07ec4706b1d8887a83ff53cd1ec449db2b0.zip
Diffstat (limited to 'zgo')
-rw-r--r--zgo/zvezek.md76
1 files changed, 62 insertions, 14 deletions
diff --git a/zgo/zvezek.md b/zgo/zvezek.md
index 0b220f9..8b90b69 100644
--- a/zgo/zvezek.md
+++ b/zgo/zvezek.md
@@ -161,30 +161,78 @@ Ilirske province (1809-1813)
* 1813 je z bitko pri Leipzigu Ilirskih provinc konec in spet smo pod avstrijsko oblastjo
* ilirsko državljanstvo
+Etc.
+====
+
+* robotniški patent: 1771: odmejijo dodatno tlako podložnikov na največ 4 dni v tednu
+* nevolniški patent: 1782: odpravljena je osebna odvisnost podložnikov (vezanost na zemljo), podložnik je imel možnost odkupiti zemljo v dedni zakup (pravica do dedovanja)
+
dunajski kongres
================
-* nova poplitična ureditev evrope po napoleonu, zmaga konzervativnih sil v evropi, restavracija: obnovitev konzervativnih sil v evropi
-* načelo legitimnosti: bourboni in stare dinastije dajo na oblast, vzpostavitev ravnotežja moči
-* 9. 1814 - 6. 1815: zmaga reakcije, vrnitev v stari red pred napoleonom
-* ustanovitev svete zveze/alijanse na predlog ruskega carja Aleksandra 1.: RU, AT, PR (kasneje še VB): sklepi in orodfje za ohranjanje starega stanja
-* mirovna pogodba s francijo: pariški mir: meje iz 1972 se priznajo franciji in 6.000.000 frankov kazni, do odplačila (1819) je v franciji okupatorska vojska, francija mora vrniti ukradene umetnine
-* vrnitev ludvika XVIII (bourbonske dinastije) in na sploh vrnitev stare vladavine: papež v rim, savojci v sardinijo, nizozemska dobi nazaj kraljevino "Oranje"
-* ozemeljske prerazporeditve: švedska da finsko rusiji, švedska dobi norveško od dancev, rusija dobi turško vesarabijo in večji del polske, VB dobi strateške pomorske točke: hannover, malto, rt dobrega upanja in postane 1. pomorska in kolonialna velesila, nizozemska dobi belgijo in luksemburg, avstrija dobi v zameno za belgijo salzburg, tirolsko, ilirske province, benečijo, lombardijo
+* nova politična ureditev Evrope po Napoleonu, zmaga konzervativnih sil v Evropi, restavracija: obnovitev konzervativnih sil v Evropi
+* načelo legitimnosti: Bourboni in stare dinastije dajo na oblast, vzpostavitev ravnotežja moči
+* 9. 1814 - 6. 1815: zmaga reakcije, vrnitev v stari red pred Napoleonom
+* ustanovitev svete zveze/alianse na predlog ruskega carja Aleksandra 1.: RU, AT, PR (kasneje še VB): sklepi in orodje za ohranjanje starega stanja
+* mirovna pogodba s Francijo: pariški mir: meje iz 1972 se priznajo Franciji in 6.000.000 frankov kazni, do odplačila (1819) je v Franciji okupatorska vojska, francija mora vrniti ukradene umetnine
+* vrnitev Ludvika XVIII (Bourbonske dinastije) in na sploh vrnitev stare vladavine: papež v rim, Savojci v Sardinijo, nizozemska dobi nazaj kraljevino "Oranje"
+* ozemeljske prerazporeditve: švedska da finsko Rusiji, švedska dobi norveško od Dancev, Rusija dobi turško Vesarabijo in večji del Poljske, VB dobi strateške pomorske točke: Hannover, malto, rt dobrega upanja in postane 1. pomorska in kolonialna velesila, nizozemska dobi Belgijo in Luksemburg, Avstrija dobi v zameno za Belgijo Salzburg, tirolsko, ilirske province, Benečijo, Lombardijo
* 1806: iz nemškega cesarstva nastane ohlapna nemška zveza: 35 kneževin in 4 svobodna mesta: skrb za notranjo in zunanjo varnost
* sekularizacija: manjši vpliv cerkve v javnem življenju
* mediatizacija: združenje malih mest v večje nemške države
-* 11. 1815 se sveti aliansi pridruži še velika britanija, od takrat temu pravimo četverna zveza: vera, patriarhalni način, si pomagajo ohraniti sklepe dunajskega kongresa, dušijo liberalna gibanja
+* 11. 1815 se sveti aliansi pridruži še velika Britanija, od takrat temu pravimo četverna zveza: vera, patriarhalni način, si pomagajo ohraniti sklepe dunajskega kongresa, dušijo liberalna gibanja
* 1818 se po plačilu odškodnine pridruži še francija
* trije kongresi:
- 1820 v Opavi: dušenje nemirov v Španiji
- 1821 v Ljubljani: v Španijo pošljejo vojsko Slovencev (F), Kongresni trg
- 1822 v Veroni: 1823 Bourboni zatrejo revolucijo v Španiji
-* 1829: odvinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med grki in turki na cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran grkov.
-* velika britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, habsburžani, prusija in rusija pa ne
+* 1829: Odrinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med Grki in Turki na Cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran Grkov.
+* Belika Britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, Habsburžani, Prusija in Rusija pa ne
-Etc.
-====
+drugi in zadnji test
+====================
-* robotniški patent: 1771: odmejijo dodatno tlako pozložnikov na največ 4 dni v tednu
-* nevolniški patent: 1782: odpravljena je osebna odvisnost podložnikov (vezanost na zemljo), podložnik je imel možnost odkupiti zemljo v dedni zakup (pravica do dedovanja)
+3. d
+----
+
+* Dunajski kongres je bil v letih **1814-1815** in potrdi zmago **konzervativnih sil**.
+* Ilirske province pridejo pod nadoblast **Habsburške** monarhije, ki ko pooseblja kancler **Metternich**, ki mora nato odstopiti marca leta **1848**.
+* Po dunajskem kongresu je najmočnejša kopenska sila **Prusija**.
+* Kongres Svete zveze v Ljubljani je bil **1821**.
+* Napoleon Bonaparte ustanovi Ilirske province z mirom v **Schönbrunu**. Valentin Vodnik je napisal v njegovem času pesem **Ilirije oživljene**.
+* Po julijski revoluciji v Franciji leta **1830** pride na oblast **Ludvik Filip** iz rodbine **Oreansov**.
+* S pariškim mirom pride v Franciji na oblast **Ludvik XVIII.** iz rodbine **Bourbonov**.
+* Francijo pa obnovijo v mejah iz leta **1792**, določijo ji tudi vojno **odškodnino** in vrniti bi morala ukradene **umetnine**.
+* V vzhodnem vprašanju 18. stoletja igrata ključno vlogo državi **Rusija** in **Avstrija**, pasivno pa **Velika Britanija** in **Francija**.
+* Voditelj prvega srbskega upora je **Peter Karadžordževič**, drugega pa **Miloš Obrenovič**.
+* Zakon o zemljiški obvezi je bil v Habsburški monarhiji sprejet leta **1848**, v carski Rusiji pa leta **1861**.
+* Drugo cesarstvo v Franciji pooseblja nečak **Louis Bonaparte - Napoleon III.**, ki cesar postane leta **1852**, traja v letih od **1852-1870**
+* Francija postane republika po bitki pri **Sedanu** **2. 9. 1870**.
+* Aleksander Bach je po funkciji **notranji minister** v Habsburški monarhiji.
+* Oktobrsko diplomo leta **1861** nadomesti **Februarska** ustava.
+
+* **Pojasni pojem Ilirizem, zakaj in kdo prinese idejo v slovenski prostor?**
+ - Hrvaško nacionalno gibanje, ki je nastalo kot upor proti madžarizaciji. Temelji na združitvi južnih Slovanov (Ilirov) v nek skupen narod. Idejni vodja programa je Ljudevit Gaj, avtor programa pa je Janko Draškovič, ki je izdal tudi letak *Disartacije*. V slovenski prostor prinese to idejo Stanko Uraz kot upor proti germanizaciji.
+
+* **Kdo je voditelj konzervativnega, kdo liberalnega kroga na Slovenskem v predmarčni dobi, ki zajema kateri čas?**
+ - Voditelj konzervativnega kroga je Janez Bleiweis. Voditelj liberalnega pa France Prešeren. Predmarčna doba zajema čas od 1815 do 1848.
+
+* **V zedinjevalnem procesu Italije je zelo pomembna osebnost pri združevanju razvidna na spodnji sliki. Katero državico je vodil in kdo je to?**
+ - To je Camillo Cavour. Kot ministrski predsednik je vodil Piemont-Sardinijo.
+
+* **Pojasni odnos Otta von Bismarcka do Avstrije!**
+ - Leta 1862 je pruski kralj Viljem I. imenoval za ministrskega predsednika Otta von Bismarcka. Njegov cilj je bil združiti Nemško zvezo. Skupaj z Avstrijo so premagali Dansko ter si razdelili plen (Avstrija dobi Holstein, Prusija pa Schleswig). Ker Avstrija pomaga Prusiji, obrne hrbet Nemški zvezi (nima zaveznic). Bismarck leta 1855 naredi načrt za reorganizacijo Nemške zveze, a Avstrija temu nasprotuje. Prusija napove vojno Avstriji. Prusija podpiše sporazum z Italijo. Bitka pri Custozzi (28. 6. 1866) - Avstrija premaga Italijanske čete, in nato pri bitki na Visu še mornarico. Nato pa se zgodi Bitka pri Kraljevem gradcu, ki je največja bitka v 19. stoletju, in Prusija premaga Avstrijo.
+
+* **Kdaj je mož na spoodnji sliki zasedel Sicilijo, navedi njegovo ime in priimek!**
+ - Giuseppe Garibaldi je Sicilijo zasedel maja 1860.
+
+* **Kdo je ključna osebnost v zedinjevalnem procesu do Nemškega cesarstva, kdaj in kje je razglasitev in kdo je imenovan za cesarja?**
+ - Otto von Bismarck je znan pod imenom *kancler krvi in železa*. Leta 1862 je predstavil vprašanje o združitvi Nemčije. Razglasitev Nemškega cesarstva je 18. 1. 1871 v Versaillesu. Za cesarja je imenovan Viljem I. pruski.
+
+* **Po kateri vojni in kdaj nastane Avstro-Ogrska, kako imenujemo pogodbo?**
+ - Po Avstrijsko-Pruski vojni leta 1867. Pogodbo imenujemo Decembrska ustava.
+
+* **Predstavi Pariško komuno, ključne pridobitve in razloge za zlom!**
+ - Leta 1871 na državnih volitvah večino dobijo monarhisti, kar je sprožilo med množico velik val nezadovoljstva. Vlada se preseli v Versailles. 18. 3. 1871 želi vlada razorožiti narodno gardo, množica se upre tudi s streljanjem. 26. 3. 1871 izvolijo 81-članski svet, v katerem je bilo tudi 35 delavcev. Komuna je trajala 72 dni, vsi si strmeli k socialno pravičnejšemu sistemu.
+ - Reforme: ločitev cerkve od države (povečanje posvetnih učiteljev namesto duhovnikov), enakopravnost žensk, enakopravna volilna pravica.
+ - Oblasti niso bile pripravljene na revolucionarno tvorbo (komunisti so kasneje to dejanje označili za prezgodnje). Nemške in francoske čete po obleganju Pariza 21. 5. 1871 napadejo, čemur sledi krvavi teden, ko ubijejo in izženejo komuniste. Bili so mnenja, da takšen sistem ni primeren za republiko.