1 files changed, 0 insertions, 74 deletions
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
deleted file mode 100644
index d2d1e0c..0000000
--- a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
+++ /dev/null
@@ -1,74 +0,0 @@
-#include <stdlib.h>		// navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h>		// to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
-#include <gsl/gsl_poly.h>	// prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
-#include <sys/types.h>		// program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
-#include <sys/stat.h>		// za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
-#include <fcntl.h>		// algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
-#include <sys/mman.h>		// enotska krožnica je na četrtini podane širine
-#include <string.h>
-#include <unistd.h>
-#include <gsl/gsl_errno.h>
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
-	while (številka) {
-		*izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
-		številka >>= 1;
-	}
-}
-int main (int argc, char ** argv) {
-	int izven_slike = 0;
-	int nekonvergiranih = 0;
-	if (argc != 1+3) {
-		fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
-		return 1;
-	}
-	int šir = atoi(argv[3]);
-	int fd;
-	if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
-		perror("open");
-		return 2;
-	}
-	if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir) == -1) {
-		perror("ftruncate");
-		if (close(fd) == -1)
-			perror("close");
-		return 3;
-	}
-	void * p;
-	if ((p = mmap(NULL, 128 + šir*šir, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
-		perror("mmap");
-		if (close(fd) == -1)
-			perror("close");
-		return 4;
-	}
-	unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
-	memset(p, 0, 128 + šir*šir);
-	sprintf(p, "P5\n\n%59d\n%59d\n255\n", šir, šir);	// precisely calculated with dc(1) (:
-	int stopnja = atoi(argv[1]);
-	double koeficienti[stopnja+1];	// kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
-	double ničle[2*stopnja];	// ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
-	gsl_set_error_handler_off();
-	gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
-	for (int i = 0; i < 1 << (stopnja+1); i++) {
-		pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
-		if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
-			nekonvergiranih++;	// uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
-		for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
-			int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
-			int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
-			if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
-					|| višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
-				izven_slike++;
-				continue;
-			}
-			slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
-		}
-	}
-	gsl_poly_complex_workspace_free(w);
-	if (munmap(p, 128 + šir*šir) == -1)
-		perror("munmap");	// nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
-	if (close(fd) == -1)	
-		perror("close");
-	printf("%d ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%d polinomov ni konvergiralo\n",
-			izven_slike, nekonvergiranih);
-	return 0;
-}