summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/mat/programčki
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'mat/programčki')
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.c128
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.mutex.c105
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.singlethreaded.c74
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c114
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c92
5 files changed, 60 insertions, 453 deletions
diff --git a/mat/programčki/ničle.c b/mat/programčki/ničle.c
index cf453d8..68f4142 100644
--- a/mat/programčki/ničle.c
+++ b/mat/programčki/ničle.c
@@ -1,6 +1,6 @@
#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
-#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc (-Ofast) -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
@@ -8,98 +8,90 @@
#include <string.h>
#include <unistd.h>
#include <gsl/gsl_errno.h>
-#include <pthread.h>
-struct nit {
- int začetek;
- int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
-};
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
- while (številka) {
+#include <math.h>
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka, int koeficientov) {
+ while (koeficientov--) {
*izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
številka >>= 1;
}
}
-pthread_mutex_t mutex = PTHREAD_MUTEX_INITIALIZER;
-_Atomic int izvs = 0, nekonvergiranih = 0, stopnja, ši;
-unsigned char * slika;
-void * računaj (void * vhod) {
- double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
- double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
- struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
- gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
- for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
- pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
- if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
- nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
- for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
- int višs = ši/2 - ničle[j+1]*(ši/4);
- int širs = ši/2 + ničle[j]*(ši/4);
- if (višs > ši || širs > ši || višs < 0 || širs < 0) {
- izvs++;
- continue;
- }
- pthread_mutex_lock(&mutex);
- slika[2*ši*višs+širs*2+1]++;
- if (!slika[2*ši*višs+širs*2+1])
- if (slika[2*ši*višs+širs*2] != 255)
- slika[2*ši*višs+širs*2]++;
- pthread_mutex_unlock(&mutex);
- }
- }
- gsl_poly_complex_workspace_free(w);
- free(nit); return NULL;
-}
int main (int argc, char ** argv) {
- if (argc != 1+4) {
- fprintf(stderr, "takole: %s stopnja ime širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ int izven_slike = 0;
+ int nekonvergiranih = 0;
+ if (argc != 1+3 && argc != 1+4) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina [razvij 1/4 krožnice]\n",
+ argv[0] ? argv[0] : "ničle");
return 1;
}
- int r = 0, kje_začeti = 0, fd, šn = atoi(argv[4]);
- stopnja = atoi(argv[1]);
- ši = atoi(argv[3]);
- pthread_t niti[šn];
+ long long int šir = atoi(argv[3]);
+ int fd;
if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
perror("open");
return 2;
}
- if (ftruncate(fd, 128 + ši*ši*2) == -1) {
+ if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir) == -1) {
perror("ftruncate");
if (close(fd) == -1)
perror("close");
return 3;
}
void * p;
- if ((p = mmap(NULL, 128 + ši*ši*2, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+ if ((p = mmap(NULL, 128+šir*šir, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
perror("mmap");
if (close(fd) == -1)
perror("close");
return 4;
}
- slika = (unsigned char *) p + 128;
- memset(p, 0, 128 + ši*ši*2);
- sprintf(p, "P5\n\n%58d\n%58d\n65535\n", ši, ši); // precisely calculated with dc(1) (:
+ unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
+ char * razvij = argv[4];
+ memset(p, 0, 128 + šir*šir);
+ sprintf(p, "P5\n\n%57lld\n%57lld\n255\n", šir, šir);
+ long long int stopnja = atoi(argv[1]);
+ double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničel, 2n so realni deli, 2n+1 pa imagin.
gsl_set_error_handler_off();
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- struct nit * nit = malloc(sizeof(struct nit));
- nit->začetek = kje_začeti;
- nit->konec = (kje_začeti += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
-
- if ((r = pthread_create(niti+i, NULL, računaj, nit))) {
- fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- r = 5; goto r;
- }
- }
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- if ((r = pthread_join(niti[i], NULL))) {
- fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- r = 6; goto r;
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+ int prej_izpisano = 6969;
+ unsigned int over = 0;
+ for (long long int i = 0; i < 1LL << (stopnja+1); i++) {
+ if (prej_izpisano != i*1000/(1LL << (stopnja+1))) {
+ prej_izpisano = i*1000/(1LL << (stopnja+1));
+ fprintf(stderr, "\rRačunam in rišem ničle: %d promilov", prej_izpisano);
+ } // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i, stopnja+1);
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+ int širina_na_sliki, višina_na_sliki;
+ if (razvij) {
+ double razd = sqrt(ničle[j]*ničle[j]+ničle[j+1]*ničle[j+1]);
+ if (ničle[j] < 0 || ničle[j+1] < 0)
+ continue; // to ne šteje za izven_slike
+ širina_na_sliki = atan2(ničle[j], ničle[j+1])/M_PI*šir*2;
+ višina_na_sliki = razd*šir/2;
+ } else {
+ višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
+ širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
+ }
+ if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
+ || višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
+ izven_slike++;
+ continue;
+ }
+ if (slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki] == 255)
+ over++;
+ else
+ slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
}
}
-r:
- if (munmap(p, 128 + ši*ši*2) == -1)
+ fprintf(stderr, "\r KONČANO \n");
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ if (munmap(p, 128 + šir*šir
+ ) == -1)
perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
if (close(fd) == -1)
perror("close");
- printf("%d ničel je izven 2+2i\n%d polinomov ni konvergiralo\n", izvs, nekonvergiranih);
- return r;
+ printf("%u ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%u polinomov ni konvergiralo\n"
+ "%d overflowov na sliki\n", izven_slike, nekonvergiranih, over);
+ return 0;
}
diff --git a/mat/programčki/ničle.mutex.c b/mat/programčki/ničle.mutex.c
deleted file mode 100644
index cf453d8..0000000
--- a/mat/programčki/ničle.mutex.c
+++ /dev/null
@@ -1,105 +0,0 @@
-#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
-#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
-#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
-#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
-#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
-#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
-#include <string.h>
-#include <unistd.h>
-#include <gsl/gsl_errno.h>
-#include <pthread.h>
-struct nit {
- int začetek;
- int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
-};
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
- while (številka) {
- *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
- številka >>= 1;
- }
-}
-pthread_mutex_t mutex = PTHREAD_MUTEX_INITIALIZER;
-_Atomic int izvs = 0, nekonvergiranih = 0, stopnja, ši;
-unsigned char * slika;
-void * računaj (void * vhod) {
- double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
- double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
- struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
- gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
- for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
- pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
- if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
- nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
- for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
- int višs = ši/2 - ničle[j+1]*(ši/4);
- int širs = ši/2 + ničle[j]*(ši/4);
- if (višs > ši || širs > ši || višs < 0 || širs < 0) {
- izvs++;
- continue;
- }
- pthread_mutex_lock(&mutex);
- slika[2*ši*višs+širs*2+1]++;
- if (!slika[2*ši*višs+širs*2+1])
- if (slika[2*ši*višs+širs*2] != 255)
- slika[2*ši*višs+širs*2]++;
- pthread_mutex_unlock(&mutex);
- }
- }
- gsl_poly_complex_workspace_free(w);
- free(nit); return NULL;
-}
-int main (int argc, char ** argv) {
- if (argc != 1+4) {
- fprintf(stderr, "takole: %s stopnja ime širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
- return 1;
- }
- int r = 0, kje_začeti = 0, fd, šn = atoi(argv[4]);
- stopnja = atoi(argv[1]);
- ši = atoi(argv[3]);
- pthread_t niti[šn];
- if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
- perror("open");
- return 2;
- }
- if (ftruncate(fd, 128 + ši*ši*2) == -1) {
- perror("ftruncate");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 3;
- }
- void * p;
- if ((p = mmap(NULL, 128 + ši*ši*2, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
- perror("mmap");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 4;
- }
- slika = (unsigned char *) p + 128;
- memset(p, 0, 128 + ši*ši*2);
- sprintf(p, "P5\n\n%58d\n%58d\n65535\n", ši, ši); // precisely calculated with dc(1) (:
- gsl_set_error_handler_off();
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- struct nit * nit = malloc(sizeof(struct nit));
- nit->začetek = kje_začeti;
- nit->konec = (kje_začeti += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
-
- if ((r = pthread_create(niti+i, NULL, računaj, nit))) {
- fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- r = 5; goto r;
- }
- }
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- if ((r = pthread_join(niti[i], NULL))) {
- fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- r = 6; goto r;
- }
- }
-r:
- if (munmap(p, 128 + ši*ši*2) == -1)
- perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- printf("%d ničel je izven 2+2i\n%d polinomov ni konvergiralo\n", izvs, nekonvergiranih);
- return r;
-}
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
deleted file mode 100644
index d2d1e0c..0000000
--- a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
+++ /dev/null
@@ -1,74 +0,0 @@
-#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
-#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
-#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
-#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
-#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
-#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
-#include <string.h>
-#include <unistd.h>
-#include <gsl/gsl_errno.h>
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
- while (številka) {
- *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
- številka >>= 1;
- }
-}
-int main (int argc, char ** argv) {
- int izven_slike = 0;
- int nekonvergiranih = 0;
- if (argc != 1+3) {
- fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
- return 1;
- }
- int šir = atoi(argv[3]);
- int fd;
- if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
- perror("open");
- return 2;
- }
- if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir) == -1) {
- perror("ftruncate");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 3;
- }
- void * p;
- if ((p = mmap(NULL, 128 + šir*šir, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
- perror("mmap");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 4;
- }
- unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
- memset(p, 0, 128 + šir*šir);
- sprintf(p, "P5\n\n%59d\n%59d\n255\n", šir, šir); // precisely calculated with dc(1) (:
- int stopnja = atoi(argv[1]);
- double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
- double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
- gsl_set_error_handler_off();
- gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
- for (int i = 0; i < 1 << (stopnja+1); i++) {
- pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
- if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
- nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
- for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
- int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
- int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
- if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
- || višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
- izven_slike++;
- continue;
- }
- slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
- }
- }
- gsl_poly_complex_workspace_free(w);
- if (munmap(p, 128 + šir*šir) == -1)
- perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- printf("%d ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%d polinomov ni konvergiralo\n",
- izven_slike, nekonvergiranih);
- return 0;
-}
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c
deleted file mode 100644
index eb1f672..0000000
--- a/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c
+++ /dev/null
@@ -1,114 +0,0 @@
-#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
-#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
-#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
-#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
-#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
-#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
-#include <string.h>
-#include <unistd.h>
-#include <gsl/gsl_errno.h>
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka, int koeficientov) {
- while (koeficientov--) {
- *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
- številka >>= 1;
- }
-}
-int main (int argc, char ** argv) {
- int izven_slike = 0;
- int nekonvergiranih = 0;
- if (argc != 1+3) {
- fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
- return 1;
- }
- long long int šir = atoi(argv[3]);
- int fd;
- if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
- perror("open");
- return 2;
- }
- if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir
-#ifdef SESTNAJST
- *2
-#endif
- ) == -1) {
- perror("ftruncate");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 3;
- }
- void * p;
- if ((p = mmap(NULL, 128+šir*šir
-#ifdef SESTNAJST
- *2
-#endif
- , PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
- perror("mmap");
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- return 4;
- }
- unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
- memset(p, 0, 128 + šir*šir
-#ifdef SESTNAJST
- *2
-#endif
- );
-#ifdef SESTNAJST
- sprintf(p, "P5\n\n%58lld\n%58lld\n65535\n", šir, šir); // precisely calculated with dc(1) (:
-#else
- sprintf(p, "P5\n\n%57lld\n%57lld\n255\n", šir, šir);
-#endif
- long long int stopnja = atoi(argv[1]);
- double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
- double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničel, 2n so realni deli, 2n+1 pa imagin
- gsl_set_error_handler_off();
- gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
- int prej_izpisano = 6969;
- unsigned int over = 0;
- for (long long int i = 0; i < 1LL << (stopnja+1); i++) {
- if (prej_izpisano != i*1000/(1LL << (stopnja+1))) {
- prej_izpisano = i*1000/(1LL << (stopnja+1));
- fprintf(stderr, "\rRačunam in rišem ničle: %d promilov", prej_izpisano);
- } // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
- pripravi_koeficiente(koeficienti, i, stopnja+1);
- if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
- nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
- for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
- int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
- int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
- if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
- || višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
- izven_slike++;
- continue;
- }
-#ifdef SESTNAJST
- slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2+1]++;
- if (!slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2+1]) {
- if (slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2] != 255)
- slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2]++;
- else
- over++;
- }
-#else
- if (slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki] == 255)
- over++;
- else
- slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
-#endif
- }
- }
- fprintf(stderr, "\r KONČANO \n");
- gsl_poly_complex_workspace_free(w);
- if (munmap(p, 128 + šir*šir
-#ifdef SESTNAJST
- *2
-#endif
- ) == -1)
- perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
- if (close(fd) == -1)
- perror("close");
- printf("%u ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%u polinomov ni konvergiralo\n"
- "%d overflowov na sliki\n", izven_slike, nekonvergiranih, over);
- return 0;
-}
diff --git a/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c b/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c
deleted file mode 100644
index 66954be..0000000
--- a/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c
+++ /dev/null
@@ -1,92 +0,0 @@
-#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
-#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
-#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
-#include <pthread.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
-#include <gsl/gsl_errno.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
-#include <string.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
-struct nit { // enotska krožnica je na četrtini podane širine
- int začetek;
- int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
- unsigned int * platno;
- pthread_t nit;
- int stopnja;
- int širina;
-};
-void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
- while (številka) {
- *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
- številka >>= 1;
- }
-}
-_Atomic unsigned long long int izvs = 0, nekonv = 0;
-void * računaj (void * vhod) {
- struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
- double koeficienti[nit->stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
- double ničle[2*nit->stopnja]; // ima pa n ničel, 2n so realni deli, 2n+1 pa imagin.
- gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(nit->stopnja+1);
- for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
- pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
- if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, nit->stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
- nekonv++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
- for (int j = 0; j < 2*nit->stopnja; j += 2) {
- int višs = nit->širina/2 - ničle[j+1]*(nit->širina/4);
- int širs = nit->širina/2 + ničle[j]*(nit->širina/4);
- if (višs > nit->širina || širs > nit->širina || višs < 0 || širs < 0) {
- izvs++;
- continue;
- }
- nit->platno[nit->širina*višs+širs]++;
- }
- }
- gsl_poly_complex_workspace_free(w);
- return NULL;
-}
-int main (int argc, char ** argv) {
- if (argc != 1+3) {
- fprintf(stderr, "takole: %s stopnja širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
- return 1;
- }
- int r = 0, zač = 0, stopnja = atoi(argv[1]), širina = atoi(argv[2]), šn = atoi(argv[3]);
- gsl_set_error_handler_off();
- struct nit niti[šn];
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- niti[i].začetek = zač;
- niti[i].konec = (zač += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
- niti[i].stopnja = stopnja;
- niti[i].širina = širina;
- if (!(niti[i].platno = malloc(sizeof(*niti[i].platno)*širina*širina))) {
- fprintf(stderr, "premalo delovnega spomina\n");
- return 2;
- }
- if ((r = pthread_create(&niti[i].nit, NULL, računaj, &niti[i]))) {
- fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- return 3;
- }
- }
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- if ((r = pthread_join(niti[i].nit, NULL))) {
- fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
- return 4;
- }
- }
- printf("P5 %d %d 256\n", širina, širina);
- unsigned long long int over = 0;
- for (int i = 0; i < širina*širina; i++) {
- unsigned long long int sešt = 0;
- for (int j = 0; j < šn; j++)
- sešt += niti[j].platno[i];
- if (sešt > 65535) {
- fputc(0xFF, stdout);
- over++;
- continue;
- }
- fputc(sešt >> 8, stdout);
- fputc(sešt % 256, stdout);
- }
- for (int i = 0; i < šn; i++) {
- free(niti[i].platno);
- }
- fprintf(stderr, "%llu ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%llu polinomov ni konvergiralo\n"
- "%llu vrednosti na sliki je preseglo najv. vrednost\n", izvs, nekonv, over);
- return 0;
-}
generated by cgit v1.2.3 (git 2.25.1) at 2024-11-22 08:07:01 +0100